Opis Ekonomske fakultete – brez olepšav

Mnenje povprečnega študenta o EF

Na EF UNI sem se vpisal 2003. Bil sem eden izmed mnogih, ki se še po končani gimnaziji niso znali opredeliti za točen poklic in sem zato zbral EF, ker sem sklepal, da bom imel kasneje (za razliko od študija na nekaterih drugih faksih) na voljo še veliko opcij. Pa še veliko kolegov iz srednje šole se je vpisalo… No danes po 5 letih lahko rečem, da mi ni žal, čeprav je sam študij izpeljan na veliko bolj neprofesionalnem nivoju, kot sem to pričakoval, kar je bil med drugim tudi razlog, da sem se po 2 letih študija (ki sta bila uradno gledano pravzaprav precej uspešna) prepisal na VPŠ.

Večino brucev verjetno najbolj očarajo velike dvorane (programček si lahko brez skrbi snamete, saj gre le za 3D slike fakultete), kjer določena predavanja v prvem letniku spremlja tudi po več 100 študentov, pravtako pa tudi v okolici faksa nikoli ni dolgčas, saj je atrij vedno poln študentov, ki posedajo ob kavici in cigareti (tu velja opozoriti, da se pazite pred morebitnim obiskom inšpekcije, saj je v atriju po novem prepovedano kajenje, kar je nekaj študentov že občutilo v svojem žepu…). Ampak brez skrbi, ni se treba skrivat za grmovji, samo ne starejšemu, sumljivo oblečenemu stricu ponudit čika in povedat, da se zavedaš, da kršiš zakon…

Nazaj na bolj resne stvari – v 1. letniku sem imel 10 predmetov, 5 v zimskem in 5 v pomladnem semestru, pogoj za narediti letnik je bilo opravljenh 9 izpitov oz. 8 izpitov z zdravniškim opravičilom. Iskreno povedano sem se prvih par mesecev (do prvega izpita) kar zelo trudil in imel prepričanje, da bo moj trud tudi poplačan. Bil sem prisoten praktično na vseh predavanjih in vajah, zbiral »bonus točke« z raznimi kolokviji in sodelovanji na vajah ter se začel učiti že 1 mesec (!) pred prvim izpitom, ker sem vedel, da gre za enega težjih izpitov.

V tem času, torej do prvega izpita, sem doživel precej stvari, za katere si prej nisem niti v sanjah mislil, da se dogajajo na fakultetah oz. sem mislil, da gre dejansko bolj za izmišljene zgodbice bivših študentov. Vendar na prvem predavanju iz Temeljev ekonomije 1 pri g. Prašnikarju sem za “uvod v študij na EF-ju” slišal, da smo (citiram) študentje »navadne ovce, s katerimi izven učnih ur ne bo komuniciral, razen če prinesejo pisni zahtevek dekana, da to mora storiti«. Zanimiv način pridobivanja avtoritete, verjetno profesor ni vedel, da ga je po tistem predavanju večina študentov imela za napihnjenega postavljača, ki si je te besede lahko privoščil zgolj zaradi prijateljstva z bivšim dekanom. Tako ali tako pa ga je večina moške populacije že grdo gledala zaradi njegovega brata, ki je v tistem času nič kaj uspešno vodil slovensko reprezentanco v nogometu. No, nekateri so me takrat še uspeli delno prepričati, da je zgolj prestrog a pravičen profesor.

Po prvem izpitu pa me nihče več ne bi mogel prepričati, da gre za pošten odnos. Cel semester smo namreč na vajah pisali kratke teste, s katerimi smo si pridobivali dodatne procente za izpit g. Prašnikarja, skupno pa jih je bilo možno nabrati 10%, kar je meni tudi uspelo. Počutil sem se odlično, ker sem za sodelovanje in redno obiskovanje vaj bil tudi nagrajen – no vsaj takrat sem mislil, da pravila, ki jih postavijo profesorji, držijo. Po odpisanem izpitu, ki je bil zelo težek in ga je že tako v prvem roku opravilo le 20-25% študentov, mi je g. Prašnikar na vpisu ocene hladnokrvno povedal, da se je odločil, da mi ne bo upošteval procentov pridobljenih na vajah. Nekaterim je procente upošteval, drugim pač ne… Tako sem namesto 10%, ki so seveda pomenili tudi višjo oceno, dobil samo eno grdo klofuto s strani EF, zaradi katere pa sem tudi jaz v trenutku spremenil odnos do faksa. Sem pač oseba, ki ne trpi krivice in v tistega pol leta jo je enostavno bilo preveč.

Znanec iz gimnazije je recimo za razliko od mene imel težave z drugim »posebnežem« od profesorjev v 1. letniku – ddr. Bogataju. Naziv »ddr.« pomeni, da ima dvojni doktorat. Pravzaprav naj bi Bogataj imel kar 3 doktorate, a za to sploh ne obstaja poseben naziv. Gre za profesorja, o katerem kroži zagotovo največ anekdot med bruci na EF, od tega, da je preživljal čas v norišnici do raznih »metanj izpitov v zrak«, ampak ne bom se spuščal v debate o tem, kaj je res in kaj ne – to naj ugotovi vsak sam zase.

Torej znanec je pri ddr. Bogataju pisal kolokvij, katerega opravljanje je bilo pogoj za izpit. Fant je imel matematiko v malem prstu, ker je še na gimnaziji veljal za matematičnega genija. Rešil je vse 3 naloge, ki mimogrede sploh niso bile težke in se zato precej začudil, ko je nazaj dobil rezultate, iz katerih je bilo razvidno, da kolokvija ni opravil. Zato se je odločil, da bo šel do profesorja na vpogled kolokvija. Profesor mu je pokazal kolokvij in mu povedal, da manjka celotna zadnja naloga, zaradi česa ni zbral dovolj točk za pozitivno oceno. Fant se je nasmehnil in mu povedal, da jo je rešil na zadnji strani, obrnil kolokvij in mu pokazal. Slavni ddr. Bogataj pa je ob tem dobesedno ponorel, ga obtožil dopisovanja (čeprav je ves čas sedel pred njim) in hudega kršenja pravil ter ga prijavil celo komisiji, ki se ukvarja s hujšimi kršitelji pravil univerze. Sicer ne vem kako se je zgodba končala, a vsekakor to ni raven, ki bi jo pričakoval na takšni ustanovi.

O ddr.-ju Bogataju pa lahko povem zgolj 2 anekdoti, ki sem ju pa doživel sam, pa čeprav sem bil prisoten le na enem njegovem predavanju, ker sem takoj dojel (tako kot 99% ostalih študentov), da nima smisla poslušati njegovega mrmljanja in gledati kracanja po tabli (pri matematiki obvezno hodite na vse vaje, predavanja pozabite!). Bogataj je stopil v predavalnico, prišel pred kateder, odprl dežnik in z odprtim dežnikom začel gledati v tablo ter govoriti v ruščini… Reakcije prisotnih študentov si lahko predstavljate. Naslednjo njegovo akcijo pa sem opazoval skozi okence na vratih predavalnice, ko mi je sošolka poslala SMS in me opozorila na novo akcijo – Bogataj je sedel na stolu s koleščki in se je par minut brez besed odrival z ene strani predavalnice na drugo… Dobrodošli na EF.

Tretji “mušketir” v 1. letniku pa je Bogomil Kovač, vendar njega sem za razliko od drugih dveh vsaj spoštoval, zgolj ni mi bilo jasno kako ocenjuje izpite, saj sem na koncu naredil izpit, ki sem ga po mojem mnenju odpisal najslabše od vseh. Tudi njemu pa gre zameriti nezainteresiranost do svojega dela, saj se ni malokrat zgodilo, da je na svoje predavanje zamudil tudi po 45 minut in je začel predavati brez kakršnegakoli opravičila, enkrat pa smo ga študenti neuspešno čakali do konca predavanja, saj nas ni nihče obvestil, da profesor nima namena priti. Tudi na naslednjem predavanju se seveda ni opravičil. Med predavanji mu je parkrat zvonil mobitel, čeprav je še na prvi uri razložil, da bo iz predavalnice vrgel vsakega študenta, ki se mu bo to zgodilo, pravtako pa si potem lahko samo predstavljate kolikokrat je bil dejansko prisoten na svojih govorilnih urah… Pač pri njemu je bilo jasno videti, da mu je prioriteta politika in nastopi na TV, faks pa zgolj nek hobi, ki mu prinaša redno plačo. A moram priznati, da so njegova predavanja vseeno bila večinoma kar koristna.

Gremo še malo na zabavnejše vsebine – študentski žuri so praktično vsak teden, izogibajte se odhajanju na vsak žur, kjer piše »Brucovanje EF«, ker boste potem v kratkem ostali brez denarja. Kmalu namreč ugotoviš, da so »EF žuri« praktično vsak teden, ker so tudi lastniki klubov ugotovili, da je najlažje na tak način nabrati bruce na kup, zato vam bodo vsak dan pred faksom porivali letake v roke, okoli faksa pa bodo neprestano viseli obešeni plakati za vsaj 10 različnih brucovanj… Če boste imeli med dvemi predavanji kakšno uro pavze ne obupajte, ker je posedanje v Net-caffeju, Šumiju in Ameriki pomemben del življenja vsakega bodočega ekonomista. Verjetno boste tam spoznali več kolegov in bodočih poslovnih partnerjev kakor pa na poti od ene predavalnice v drugo.

Tudi knjižnica EF je zelo dobra - priporočam, da si čimprej uredite geslo za internetno rezervacijo, saj se vam potem nikoli ne bo zgodilo, da bi nekdo rezerviral zadnjo knjigo ravno 5 minut pred vašim obiskom knjižnice. Splača se tudi takoj na začetku vzeti vse knjige za predmete katere obiskujete in jih skopirati v kakšni prijazni fotokopirnici, saj so originalne knjige predrage, da bi si jih lahko vsak privoščil. Pred tem pa se pozanimajte kateri profesorji zahtevajo, da imate kupljeno originalno knjigo (nekateri gredo celo tako daleč, da to postavijo kot pogoj za izpit – ker so sami avtorji in te prisilijo v nakup).

1.letnik je izdelalo približno 50% študentov moje generacije, na srečo sem bil med njimi tudi jaz. Proti koncu 2. letnika pa sem se zaradi nemogočih razmer (bili smo zadnja generacija pred bolonjskim sistemom) odločil, da študij nadaljujem na VPŠ-ju in sem samo prepisal program (priznajo se vsi opravljeni letniki in izpiti). To sem storil predvsem zaradi tega, ker sem ugotovil, da bom sicer diplomo delal šele po 4 letih, medtem ko bodo vsi ostali (VPŠ in bolonjci) delali že po treh, kar sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi potem oni brezplačno vpisali še 2 leti magisterija in pridobili višji naziv kot jaz. In glede na to, da gredo praktično vsi “bolonjci” na 3+2 program, bi kaj kmalu bil eden tistih z najnižjo izobrazbo med diplomiranimi ekonomisti. Jaz pa bi za tisto leto magisterija moral odšteti kar lep denar oz. bi moral tako kot oni vpisati bolonjski +2 magisterij in bi s tem pridobil isti naziv kot oni, ne glede na to, da sem imel 1 leto dodiplomskega študija več… V glavnem totalna zmešnjava.

VPŠ sem izbral tudi zaradi tega, ker je imel za razliko od UNI bolj zanimive programe za nadaljevanje študija, takrat recimo turizma na UNI ni bilo na voljo. Na VPŠ-ju sem diplomiral v roku, bil zelo zadovoljen s študijem, predvsem tudi zaradi tega, ker sem si v teh 2 letih nabral ogromno izkušenj z delom na projektih ob faksu (eden od teh je tudi tale portal, na katerem se zdaj nahajate), za katere sem na koncu študija ugotovil, da mi bodo v prihodnje pomagali bolj kot sama diploma… Če lahko kaj predlagam bodočim študentom EF – družite se s sošolci, nabirajte veze in poznanstva ter nabirajte izkušnje na različnih projektih (ali preko študentskega dela), saj boste po diplomi/magisteriju videli, da je to več vredno kot celoten študij, hkrati pa se boste v svoji karieri potem pogosto srečevali z bivšimi sošolci na tak ali drugačen način.

Tisti, ki zdaj razmišljate o vpisu na EF, ko je v veljavi bolonjski sistem – dobro razmislite, ker verjamem, da poleg dobrih živcev potrebuješ tut ogromno časa, glede na to, da je veliko vaj in predavanj obveznih, veliko je obveznosti v obliki domačih nalog in seminarskih itd. Problem je predvsem v tem, da ti ob vsem ostane zelo malo (ali nič) časa za študentsko delo ali pa za delo na kakšnem lastnem projektu, kar se meni osebno zdi slabo, ker kot sm že rekel, se mi zdi na tem področju to zelo pomembno. Diplomiranega ekonomista brez kakršnihkoli pravih izkušenj pravzaprav rabijo samo še v zelo redkih podjetjih, pa še ta so za moje pojme – slaba.
Želim vam veliko sreče ob študiju, še najbolj pa upam, da so se razmere in odnos profesorjev do študentov izboljšali v teh zadnjih letih, saj je bilo v času mojega študija res divje…

Tekst: Damir Vidan







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Antivalentinovo #2

Podarjamo skupno 4 vstopnice za Antivalentinovo #2, po dve za vsak dan. Vse, kar moraš storiti, je da izpolniš obrazec in v prostor za odgovor zapišeš za kateri dan želiš vstopnici ter koga pripelješ s seboj.


Spremeni besedo.