Odziv ŠOS na izjave glede socialnega dialoga

Ni komentarjev

MDDSZ že več mesecev zavaja javnost s stališčem, da ne ukinja študentskega dela, temveč zgolj omejuje in urejuje to področje. Ugotovitve ŠOS potrjuje tudi zadnja izjava Zorana Kotolenka, da MDDSZ: »…transformira študentsko delo v drugo obliko dela…« in »…ureditev študentskega dela je mogoča le v Zakonu o malem delu!«. Tako je MDDSZ končno jasno priznal, da gre za popolnoma novo obliko dela in ne le urejanje študentskega dela. Nova oblika dela pa nima več nič skupnega s socialnim korektivom, ki ga predstavlja študentsko delo. Za 3,7 odstotka trga dela, ki ga trenutno predstavlja študentsko delo, bo ob 190.000 študentih (zgolj 1/5 jih prejema štipendijo v višini 180 evrov mesečno) in dijakih, konkuriralo še 500.000 upokojencev (ki vsi prejemajo pokojnino) in 100.000 brezposelnih. To je tudi eden izmed poglavitnih razlogov zakaj ŠOS ne želi sodelovati pri »socialnem monologu«, saj MDDSZ ne odstopa od svojih nerealnih izhodišč.

Na podlagi javne razprave o malem delu, ki je potekala do 31. januarja 2010, je MDDSZ dobil tudi močan odziv civilne sfere, kjer zgolj 10 odstotkov razpravljavcev podpira izhodišča, 80 odstotkov pa jih v celoti zavrača. »To bi moral biti jasen znak MDDSZ in Vladi RS, da je z njihovim predlogom nekaj hudo narobe,« še dodaja Šoba.

ŠOS poudarja, da se politike trga dela ne more uravnavati le na podlagi prepričanj, da bo nova oblika dela za delodajalce bolj zanimiva, ampak strokovnih podlag in analiz. ŠOS je več mesecev opozarjal na nerealne temelje, ki jih je MDDSZ uporabil kot podlago za izhodišča Zakona o malem delu in jasno poudaril, da dokler MDDSZ ne bo pripravil konkretnih analiz, kot se za neko ministrstvo spodobi, nimajo podlage za pogovore. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je MDDSZ kot podlago za izhodišča (od katerih ne odstopajo, kar je z zgoraj navedeno izjavo potrdil tudi Zoran Kotolenko), pripravil na podlagi subjektivnih izjav nekaterih posameznikov, ki so jih povzeli mediji. ŠOS je zato pripravil konkretne analize in izračune posledic predlaganih sprememb, a jih na MDDSZ niso upoštevali. »Na takšno sodelovanje pa študenti ne moremo pristati. Razvidno je, da lahko pripravimo 1000 analiz in izhodišč, pa jih nihče ne bo upošteval. To je monolog in ne dialog vreden demokratične družbe!« je poudarila Šoba.

Prav tako je potrebno zopet poudariti, da predlog malega dela s širitvijo upravičenih skupin veliko bolj vpliva na trg dela. Iz trenutnih izhodišč Zakona o malem delu pa se lahko opazi, da tudi institut malega dela sodi pod definicijo negotovega, priložnostnega ter prekernega dela, ki mladim prinaša le novo obliko nestabilne zaposlitve.

V nadaljevanju Zoran Kotolenko ponovno zavaja javnost, ko pravi, da je študentsko delo obremenjeno zgolj z 12,5 odstotki dajatev. Da je res potrebno vzpostaviti nadzor, ki ga zagovarja ŠOS kaže že nepoznavanje segmenta študentskega dela na samem MDDSZ. Študentsko delo je obremenjeno z 16,8 odstotki dajatev. »Takšnih poskusov zavajanj smo deležni že od vsega začetka, tako smo upravičeno sumničavi nad iskrenostjo namenov MDDSZ, saj kako pa se naj pogovarjamo z nekom, ki nenehno zavaja javnost in izkrivlja podatke. Tudi glede obljubljenih 40.000 štipendij smo nezaupljivi, saj smo takšne obljube že slišali, realizacije pa ni bilo. Dokler ne bo sprejeta in implementirana nova zakonodaja na področju štipendiranja, študentsko delo še ostaja socialni korektiv.« je še ogorčena Šoba.

Tudi področje avtonomije študentskega organiziranja na MDDSZ več kot očitno ne razumejo. popolnoma. Avtonomno pomeni neodvisno. V primeru študentskega organiziranja to pomeni, neodvisno od aktualne vladajoče politike. Da se bo ŠOS s svojimi programi lahko prijavil na razpise skupaj s podmladki političnih strank, pri čemer bodo razpisne komisije sestavljene iz članov imenovanih s strani aktualne vladajoče politike, pomeni več kot očitno izgubo avtonomije študentskih organizacij in iskanje vira financiranja političnih podmladkov. Torej bi študenti, ki si že danes sami služijo za štipendije ter svoje športne in kulturne dejavnosti, sedaj finančno podpirali še politične stranke, ki s svojimi podmladki delijo iste transakcijske račune. Tako je jasno zakaj politični podmladki podpirajo Zakon o malem delu in več kot očitno je, da si aktualna politika želi brezpogojne podpore mladinskih struktur, ki bodo odvisne od vsakokratne oblasti. »Na takšno »novo ureditev« pa študenti nikakor ne bomo pristali in bomo o tej nameri obvestili tudi Bruselj, ki ostro nasprotuje takšnemu financiranju političnih strank,« je poudarila Katja Šoba, predsednica ŠOS.