Novi Rock 3.0 in stari prdci

V petek, 9. septembra se je na kraj zločina – v Križanke – po enajstih letih ponovno vrnil Novi rock. Na 30. obletnico rojstva tega festivala sta se ŠKUC R.O.P.O.T in Radio Študent ponovno združila in organizirala verzijo 3.0. Tokrat smo bili priča malo manj neuveljavljenim bendom in kar nekaj starim znancem slovenske glasbene scene, ampak je število obiskovalcev, ki so popolnoma zapolnili Križanke, potrdilo uspešnost dogodka.

V Križankah smo tokrat lahko videti nastopati Kvinton, Otroke socializma, Niet, Danija Kavaša, Damirja Avdića, Zircus, Aktivno propagando, Melodrom, Buldogi in N’Tokota.

Novi rock se je prvič pojavil v Križankah leta 1981, kot produkt sodelovanja med Radiem Študent in takrat še soorganizatorjem RTV Slovenijo. Šlo je za prvi alternativni festival na območju nekdanje Jugoslavije in alternativa se je letos vrnila v prestolnico. Zaradi velikega finančnega zalogaja in preveč ‘elitnega’ termina se je RTV po nekaj letih umaknil, saj je bil to termin namenjen Slovencem v zamejstvu, ki ga niso mogli izpustiti zaradi nekaj koncertov, med katerimi so morali kar nekaj bandom zaradi režima prepovedati določene družbenokritične pesmi. Nato je Radio Študent našel novega pokrovitelja v ŠKUC R.O.P.O.T.-u, ki je pomagal zakriviti tudi petkov koncert. Nekdaj dvodnevni festival, se je vrnil tokrat v enodnevni preobleki. V preteklosti so kot tedaj še neuveljavljene skupine preko Novega rocka na slovenski trg prodrle skupine kot so Elvis Jackson, Laibach, Siddharta, Agropop, Kuzle, Šund, Zablujena Generacija, 2227, Videosex in mnoge druge. Kot gostje festivala pa so nastopili tudi Smashing Pumpkins, The Verve, Moby, Nick Cave and the Bad Seeds, Swans, Disciplina kitschme, Električni orgazam, Lačni Franz, Pankrti, Plavi orkestar, SCH, Cop shoot Cop, Darkwood Dub, The Stroj in drugi. Kot gostje so nastopili tudi Sugarcubes, katerih pevka je tedaj še bila, bolj v solo verziji znana, Bjȍrk. Ko se je leta 2000 izvedel do danes zadnji Novi rock, je na njegovem pogorišču nastal Klubski maraton, prav tako pod okriljem Radia Študent, ki je ponesel kar nekaj neuveljavljenih slovenskih bendov na klubsko turnejo v vsako slovensko vas, ki se bo tudi letos končala s finalom v metelkovski Menzi pri koritu.

Tokrat so koncerti minili brez pretepov z obritoglavci, ki so bili v preteklosti kar pogosti, letos pa se možje v modrem niso približevali Križankam zaradi incidentov, pravzaprav jih sploh ni bilo videti blizu. Voditelja večera sta bila Rok Kušlan in Zala Vidali, sicer špikerja na že omenjenem Radiu Študent, ki sta med koncerti ohranjala razgretost v dvorani. Vsak od koncertov je trajal približno 20-25 minut, vmes pa so izjemno hitri scenski in tonski delavci poskrbeli, da pričakovanje naslednjega banda ni bilo predolgo. Zaradi začetne prepovedi o prenašanju piva, oziroma katerekoli pijače razen vode v koncertni del Križank, se je prostor pred odrom izjemno počasi polnil. Šele ob zasedbi Kvinton, z izvirno harmoniko, ki jo upravlja frontmen skupine, so se začele stopnice v Križankah postopoma zgoščevati. Sledil je Damir Avdić s svojim značilnim, rahlo psihopatskim nastopom, ki je bil ravno tisto, kar so obiskovalci potrebovali. Dosegel je še več sodelovanja s publiko, kljub temu, da je bil na odru sam s svojim glasom in električno kitaro. Pokazal je izjemno energijo, kljub temu da se je, za kantavtorja sicer zelo pomembno, besedilo slišalo malce slabše, kar bi nasplošno lahko rekli za vse vokale izvajalcev, oziroma za njihove mikrofone. Za njim so na oder prišli Otroci socializma, ki že davno niso več otroci, ampak gospodje v že kar zrelih letih. Kljub temu, da se je Brane Bitenc, vokalist, med koncertom ves čas sprehajal po odru z roko v žepu, so dosegli, da se je iz prvih vrst slišalo tudi iz mladih grl nekaj njihovih največjih uspešnic, kot je na primer Pejt ga pogledat, Brane. Obiskovalci Križanki so bili  namreč vseh starosti, od zadnjih razredov osnovne šole, pa vse tja do sivih glav, ki so nekatere od bandov videli še v prvotni zasedbi na prvih nekaj koncertih. Glede na leta pa so se tudi razporejali po Križankah, predvsem mlajši obiskovalci so poskrbeli za nekaj pravih punkovsih prerivanj oz. ‘moshpitov’ pred odrom, medtem ko so starejši ostajali bolj na stopnicah in uživali v boljšem razgledu. Otrokom socializma je sledil še en solo izvajalec, N’Toko, ki je tudi za svoje podlage poskrbel sam, torej smo na odru lahko videli le njega, njegov mikrofon in njegovo mešalno mizo. Elektronske podlage so pričarale popolnoma drugačno, prej klubsko kot koncertno, vzdušje, ki ga je popestril še s komadom popolnoma brez podlage, ki se je končalo z glasnim vzklikanjem v podporo besedilom. Popolnoma drug ambient so nato pripravili tudi sledeči Melodrom. Melanholični komadi so malce zredčili prostor pred odrom, preostali pa so se zgrnili v gručo tik pred pevko Mino Špiler, ki je ponovno postregla s čisto hladnim laibachovskim nastopom, seveda brez vsakega nasmeška. Vrhunec večera so bili Niet, ki so nastopili za njimi. Prostor pri šanku se je izpraznil, Križanke so se napolnile najbolj v celem večeru in vse se je začelo premikati. Zaradi kratkih tipično punkerskih komadov pa smo lahko v tistih nekaj dobrih pol ure slišali skoraj vse uspešnice; Lep dan za smrt, Heroj, Čas je za revolucijo, Ruski vohun, Vijolice itd. Ker se koncertni prostor nahaj v središču Ljubljane se je nekaj čez pol eno pojavil Dani Kavaš v akustični verziji, ki je bila najbolj primerna za ne-kršenje javnega reda in miru, med njegovim nastopom pa so nekateri obiskovalci že odhajali nazaj na svoja mesta v preddverju, kjer je veliko založb prodajalo tudi svoje CD-je in tudi stripe smo zasledili. V upanju na Novi rock 3.1 oziroma 4.0 naslednje leto sta se poslovila tudi voditelja, ki sta s to napovedjo prejela glasno odobravanje s strani publike. Uspešen večer bi lahko zaključili tudi z mislijo novega pevca Nietov, Boruta Marolta: »Upam, da se bo Novi rock nadaljeval in, da bo na našem mestu nastopilo še več mladih bendov, ne pa samo mi, stari prdci..«

Tekst: Pia Nikolič