Niti eno niti drugo

Ni komentarjev

Sem študentka Ekonomske fakultet v Lj. Ker sem med drugim pisala seminarsko nalogo s naslovom  “Primerjava med malim delom in delom preko študentskega servisa” in ker se s študentskim delom več ali manj preživljam od 16. leta, sem se odločila, da si uzamem 5 minut časa, da vam odpišem. 

Za začetek odgovor na glavno vprašanje: Študentski servis ali malo delo?: Niti eno niti drugo!

Čeprav je veliko študentov proti temu se jaz do neke mere strinjam da so ure omejene saj s tem se izognemo fiktivnih študentov. “pravi” študenti pa bojo bolj osredotočeni na študij. Saj raziskava je pokazala da več kot 17 ur dela na teden slabo upliva na študij. Vendar  s omejitvami ki so jih dali delodajalcem bo tezko najti kakrsno koli delo tudi v okviru 720ih urah. Saj v velikem deležu podjetij ne bos smel delati več kot 360 ur. Oziroma komi se bos naučil lažja dela se bo tvoje delo zaključil.

Pri trenutnem sistemu gre veliko denarja Študentski organizaciji in študentskemu servisu za štipendije in študentske domove pa relativno malo.

Znano je, da velik del sredstev za stipendij ostanejo nerealizirana. Tudi če obljubljajo več sredstev za štipendije mislim, da bo v nadaljnem tudi tako. Med drugim se pa s tem da bi povečali štipendiji pa zmanjšali delo se ne strinjam. Mislim, da je glavno študirati za tem zaslužiti denar s delom (do take mere da delo ne upliva na študij) in na koncu pridejo v poštev štipendije če je študent socialno ogrožen. Nov sistem pa bo pozročil obratno situacijo. Tako se družba nekako razvaja. Isto kot se dogaja s socialno pomočjo. Čeprav se verjetno velik del družbe ne strinja bi jaz socialno pomoč ukinila oziroma zelo omejila. Sredstva bi pa namenila za odprtje nova delovna mesta in organizacija projektov za socialno šibkejše. S tem bi se izognil izkoriščanj..tistih ki so prijavljeni na zavod ,delajo na črno in dobivajo socialno pomoč. Velik je tudi takih ki se jim pač ne da delat in raje živijo od socialne pomoči. V prilogi vam pošiljam seminarsko nalogo kjer je tudi moj predlog, da bi studentsko delo vodile fakultete same, kjer bi bili stroški administracije manjši kot pri študenstkemu servisu saj ne bi potrebovali dodatnih prostorov. Začetno število ur bi bilo 400-500, s nezahtevnimi kriterji kot so prisotnost na kolokvij, obvezne vaje, domače naloge ter seminarske bi pa dokazoval, da smo resni študenti oziroma uspešni in bi se število ur povečalo. V nasprotnem primeru) neuspešni izpiti, neuspešni kolokvij ali da študent sploh ni prisoten na obveznosti) pa ostane število ur enako. Tako bi se izognili fiktivnih študentov in omejil slab vpliv dela na študij.

Ivana F. Oven