Nič več študentskega dela?

Na ministrstvu za delo so pripravili zakon o malem delu, ki bo ukinil študentsko delo. Malo delo bodo lahko opravljali vsi, največ bodo lahko plačani 8 evrov bruto na uro, na teden bodo lahko delali le 14 ur, kar znese 728 ur letno.

Na ministrstvu za delo so pripravili zakon o malem delu, ki bo uvedel novo obliko dela, s tem pa ukinil študentsko delo v obstoječi obliki. Zakon bodo sicer predstavili na novinarski konferenci ob 13. uri. Na ministrstvu za delo so zakon napovedovali že nekaj časa – namen naj bi bil, da uredijo zlorabe na področju študentskega dela. Študentje taki ureditvi ostro nasprotujejo, saj pravijo, da mnogi po novem ne bodo mogli delati toliko, kot do sedaj, posledično pa si ne bodo mogli plačevati študija. Vlada odgovarja: Povečali bomo sklad za štipendije.

Malo delo bo po novem zakonu lahko opravljal  vsak, ki je starejši od 15 let, je brezposeln, študent, dijak, ali upokojenec. Malo delo lahko zaposleni opravlja največ 14 ur na teden in 728 ur na leto. Pri delodajalcu lahko dela največ 30 odstotkov zaposlenih malo delo. Zaposleni pa ne smejo delati po zakonu o malem delu na sistematiziranih delovnih mestih.

Tudi iz malega dela se bo denar stekal v pokojninsko blagajno – obdavčitev 30 odstotkov

Delavec bo lahko za malo delo prejel največ 8 evrov bruto na uro, najmanj pa 3,5 evra bruto. Do sedaj je bilo študentsko delo obdavčeno 14 odstotkov, večina denarja pa se je stekla v študentske organizacije. Po novem pa bo malo delo skupno obdavčeno okoli 30 odstotkov, dajatve pa se bodo stekale v sklad za štipendije, pokojninsko blagajno (9,01 odstotka) in tudi zdravstveno blagajno (5,96 odstotka). Opravljene ure malega dela se bodo zato štele v delovno dobo – delovne ure se bodo preračunavale v delovne dni s polnim delovnim časom.

14 odstotkov bo šlo za študente

Preostalih 14 odstotkov davkov bodo dobile organizacije, ki posredujejo malo delo. 10 odstotkov bodo organizacije morale nameniti skladu za štipendije (šest odstotkov), skladu za izgradnjo študentskih domov (dva odstotka), 1,5 odstotka bodo lahko zadržale zase, ostalo (0,5 odstotka) pa bo šlo za vzdrževanje in vodenje evidence in v skladu za razvoj kadrov in štipendije za skupni rizični sklad.

Štiri odstotke za študentske organizacije – zakon počasi zmanjšuje njihovo vlogo

Štiri odstotke iz davkov si bodo iz naslova študentksega dela razdelile študentske organizacije, del pa bo šel za financiranje projektov obštudijskih dejavnosti dijakov in študentov. Leta 2011 bodo vse štiri odstotke prejeli na ŠOS, 2012 bo ŠOS prejel tri odstotke, 1 odstotek bo šel za financiranje projektov, od leta 2013 naprej pa bo ŠOS prejel le še dva odstotka, dva bosta šla pa za financiranje dejavnosti.

Iz naslova dela upokojencev bo ta znesek dobilo zveza društev upokojencev (dva odstotka) in financiranje prrojektov za dejavnosti za upokojence (dva odstotka). Iz naslova dela brezposlenih pa bo štiri odstotke dobilo ministrstvo za delo.

Malo delo ohranja sistem napotnic in posrednikov malega dela (do sedaj so bili to študentski servisi).

Študentje zakonu ostro nasprotujejo

Študentje nasprotujejo ukinitvi študentskega dela. Menijo, da bi bilo bolje to delo ohraniti, zlorabe pa bi lahko preprečili z boljšo kontrolo in uvedbo centralne evidence fakultet. Kot je že večkrat poudarila predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba, je študentsko delo "pomemben socialni korektiv“, ki več kot tretjini študentov omogoča študij. V zakonu o malem delu pa naj bi bilo preveč omejitev, tako da študentje samo s tem ne bi mogli preživeti. Študentje se bojijo, da na trgu dela zaradi višje obdavčitve ne bodo več dovolj konkurenčni in bodo tako težje dobili delo. Vlada je dejala, da bodo zato skupaj s sprejetjem študentskega dela povečali tudi število štipendij.

V osnutku zakona je še zapisano, da bi zakon pričel veljati s 1. januarjem 2011.

Vir: 24ur.com