Neckbreakers Ball 2011

Glavna zvezda, letošnjega Neckbreakers Ball festivala, Dark Tranquillity je švedska melodic-death metal skupina, ki jo štejejo med pionirje tega žanra. Gre tudi za enega izmed najstarejših bendov originalne Gothenburške metal scene. Švedski melodični death metal je imel zelo velik vpliv na današnjo ‘heavy’ glasbo.

Tako so Gotenburški Dark Tranquillity, skupaj s sodržavljani At The Gates in In Flames, definirali žanr kot še nihče. S svojevrstnim smislom za kombiniranje težkih in udarnih metal zvokov z drznimi progresivnimi elementi, so ustvarili glasbeno blagovno znamko, ki jo pozdravljajo tako oboževalci kot tudi kritiki. Tako so v zadnjih 20 letih pridobili celo vojsko privržencev po vsem svetu.

Tokrat so skupaj z Eluveitie, Varg, Mercenary, Gurd in Omnium Gatherum prevetrili glave četrtkovih obiskovalcev Cvetličarne.

Med nastopajočimi so posebno navdušili Gurd, band ustanovljen že leta 1994. Nastali iz pepela švicarskih power-trash metal legend Poltergeist, so s svojim modernim in ‘crunchy’ metal zvokom pristopili malo drugače. Danes nam predstavljajo svoj zadnji album Never Fail (2011 Noiseart Recors). Njihova glasba pa ni edina privlačna stvar na njih, saj so po značaju fantje zelo prizemljeni in zgovorni. V  Cvetličarni se je tistega večera zbralo mnogo deklet in mladcev, ki še niso preboleli adolescence. Na podlagi tega je možno, da so nekatere skupine dobile rahlo napačno predstavo Slovenije. Tudi sam kitarist Pat me je malo zaskrbljujoče izpraševal, če je pri nas navada, da na metal koncertih pihamo milne balončke.

V soju mehurčkov so se nam naslednji predstavili Varg. Na oder so stopili v krvavo rdečih barvah s črnimi lisami. Taisto poslikavo so pred kratkim na istem kraju uporabili tudi Turisas.

Sledijo Mercenary, metal skupina iz Danske, ki je bila ustanovljena leta 1991. Kljub temu, da jih pogosto označujejo kot melodic death meatal, se v njihovi glasbi najdejo značaji power metala, v zgodnjih delih pa tudi trash metala.

Skupina je bila ustanovljena v Aalborgu, njen idejni oče je Henrik »Kral« Andersen. Leta 2002, ko so začeli sodelovati s pianistom Mortenom in pevcem Mikkelom Sandagerjem, so svoji glasbi dodali nove dimenzije ter v njihov agresiven in težki zvok tako vpletli več melodike. Po izidu drugega albuma (2002) je moral skupino zapustiti bobnar Rasmus Jacobsen, ki ga je zamenjal Kralov prijatelj Mike Park Nielson. Zaradi osebnih razlogov jih je zapustil tudi kitarist Signar Petersen, ki ga je nadomestil Martin Buus Pedersen. Leta 2004 so izdali tretji album z naslovom 11 Dreams, ki je bil najbolj uspešen, saj je požel veliko mednarodnega zanimanja.

Marca 2006 je Mercenary zapustil tudi ustanovitelj Kral. Mikkel je v nekem intervjuju dejal, da se je po njegovem mnenju naveličal prevelike oddaljenosti od svoje družine in neskončnih neuspelih poskusov uspeha z bendom. Kljub temu je ekipa nadaljevala s snemanjem petega albuma, ki je izšel še istega leta. Praznino, ki je ostala po odhodu Karla trenutno polni basist in glavni pevec René Pedersen.

V Cvetličarni so nam predstavili svoj najnovejši album Metamorphosis (2011 Napalm Records) in v skladu s tem v svoj repertoar vključili “In Bloodred Shades”,  “In A River Of Madness”, “This Black and Endless Never”, Through The Eyes Of The Devil”, “The Black Brigade”,  “The Follower “ in “The Endless Fall”. Kljub temu, da smo od starih skladb bili deležni le dveh, je bil nastop vrhunski.

Posebna poslastica so bili Elevete, folk metal skupina iz Winterthura (Švica).  Ustanovljena leta 2002  Elevete v svoj zvok implementirajo keltske melodije in gothenburgški slog melodic death metala. Polaščujejo se tradicionalnih folklornih instrumentov, kot so violine, flavte, dude in hurdy gurdies. Večina besedil je v angleščini, medtem ko lahko najdemo celotne albume v starodavni galščini.

Njihov prispevek je vseboval skladbe, kot so “Otherworld”, “Everything”, “Remains As It Never Was”, “Nil”, “Inis Mona”, “Quoth the Raven”, “The Song of Life”, “Calling the Rain”, “Thousandfold”, “Kingdom Come Undone”, “(Do) Minion”, “Tarvos”, “Tegernakô” in “The Liminal Passage”. Občinstvo je bilo v čistem afektu navdušenja. Niti člani skupine niso pričakovali takšnega odziva in kazali očitne znake presenečenja.

Za sladek konec se na oder le prikradejo Dark Tranquillity in dodajo piko na i četrtkovemu večeru. Z vedno nasmejanim in igrivim pevcem Mikaelom Stanneom cvetličarno obrnili na glavo. Kljub temu, da je bilo obiskovalcev bolj malo, so se v prvi vrsti kopičili kot putke v kurniku. Razvajali pa so tudi naše oči, saj so za svoje ozadje predvajali številne vizualizacije in tudi boljše videospote. Njihov glasbeni prispevek je vseboval “Terminus (Where Death Is Most Alive)”, “In My Absence”, “The Treason Wall”, “Lost To Apathy”, “The Wonders At Your Feet”, “The Mundane And The Magic”, “Blind At Heart”, “The Sun Fired Blanks”, “Inside The Particle Storm”, “Zero Distance”, “Dream Oblivion”, “Final Resistance”, “Misery’s Crown” in “The Fatalist”. Iskreno so nam še priznali, da nocoj ne mislijo odigrati podaljška in naj ne bodimo razočarani.

Koncert polen energije je pretresel lase in ogrel vratove. Sama sem si po napornem fotografiranju z malo slabšim objektivom, le privoščila zasluženo pivo (kogar zanima, cena 0,5l znaša lepe 3 Evriče) in uživala v zaključkih večera.

Tekst: Maša Mlakar