Narava v Velenju ali Velenje v naravi?

Ni komentarjev

Vsi smo bili zadovoljni, tudi naše vodstvo in direktorica Milena Pečovnik je povedala da se na Visoki šoli za varstvo okolja vsi skupaj trudimo, da študentom ponudijo tudi nadgradnjo običajnega študijskega procesa, zato se lotevajo tudi takih projektov, kot je organizacija poletne šole. Smisel takega druženja je medsebojno spoznavanje in pridobivanje novih raziskovalnih izkušenj ter individualno delo z mentorji, ki so najboljši strokovnjaki s področja varovanja okolja.  Šolo smo organizirali v okviru projekta Evropska prestolnica Kulture 2012, katerega partnersko mesto je občina Velenje. Poletne šole se je udeležilo 20 študentov iz Češke, Črne gore ter Slovenije.

 

Z nami je delalo 6 mentorjev (eden iz Italije), ki so vodili skupine različnih tematskih sklopov, vezanih na osnovno temo. Delo je potekalo večinoma na terenu po Šaleški dolini in širše v regiji, nekaj pa tudi kabinetno. Tudi naša dekanica doc. dr. Natalija Špeh je pohvalila našo zavzeto delo študentov in mentorjev ter poudarila, da je na poletni šoli kar nekaj študentov našlo temo in mentorja za svoje diplomsko delo, marsikdo pa je spoznal široko polje možnosti za zaposlitev, ki mu jo bo nudila pridobljena izobrazba okoljevarstvene smeri. Na poletni šoli smo raziskovali različne teme, ki smo jih razdelili v naslednje sklope: Kmetijstvo – relikt ali potencial Šaleške doline;  Avtohtone sorte ajde, zelišča in sekundarni metaboliti rastlin; Zelene površine v urbanem prostoru; Šaleška dolina po letu 2050 – okoljske tehnologije; Naravni viri CO2 v Šaleški dolini in Podjetniška delavnica: Kako izdelamo poslovni načrt za ekokmetijo.

 

Skupine so predstavile rezultate posameznih delavnic in nekateri rezultati so prav presenetili marsikoga. V nadaljevanju vam predstavljamo rezultate poletne šole in verjamemo, da so zanimivi za marsikoga.  Kmetijstvo – relikt ali potencial Šaleške dolineDelovna skupina z naslovom Kmetijstvo – relikt ali potencial Šaleške doline, pod mentorstvom doc. dr. Barbare Lampič in Anamarije Slabe je ugotavljala, kakšen je potencial Šaleške doline za boljšo prehransko samooskrbnost regije s posebnim poudarkom na ekološko pridelani hrani. Po anketiranju na terenu, kjer so obiskali 32 kmetij, so ugotavljali, katere pridelke, na kakšen način in v kakšnem obsegu kmetje že tržijo. Izkazalo se je, da tržno naravnanim kmetijam primanjkuje predvsem pridelovalnih površin, kjer bi lahko pridelali še več hrane. Problem večine kmetov je predvsem organizacija trženja in prodaja pridelkov, saj nimajo dovolj tovrstnih izkušenj in znanja. Prišli so tudi do ugotovitve, da so anketirane kmetije v Šaleški dolini z 9 ha kmetijskih zemljišč po velikosti nad slovenskim povprečjem, ki je 6,5 ha na kmetijo, vendar v strukturi rabe prevladujejo travniki. Obdelovalna zemljišča marsikje na ravninskih predelih žal zasedajo predvsem krmne rastline. Spodbudno pa je dejstvo, da skoraj tretjina vprašanih kmetov v kmetijstvu vidi v prihodnje nove možnosti za razvoj.  Avtohtone sorte ajde, zelišča in sekundarni metaboliti rastlinŠtudentje so pod mentorstvom  dr. Nataše Kopušar raziskovali pomen in prisotnost avtohtonih sort ajde v kmetijski pridelavi, morfološke-biološke značilnosti, njihovo uporabnost, ekološki pomen in prevladujoče kmetijske prakse pridelave, ki vključujejo v pridelavo rastlin pogosteje tudi avtohtone domače sorte. Poleg ajde so raziskovali še pogostost posameznih vrst zelišč v vrtovih, njihov način pridelovanja, nabiranja, prepoznavanja vrst in uporabo le teh v domači kuhinji.

 

Z anketami potrošnikov in obiski več kmetij so ugotovili, da je ajda zelo redko vključena v pridelavo kmetijskih gospodarstev; da med zelišči najpogosteje na domačem vrtu gojijo meliso, meto in žajbelj in da večina ljudi redno uporablja in dobro pozna vsaj 5 vrst zelišč.  Zelene in odprte površine v urbanem prostoruVelenje je zeleno mesto, ki zaradi svoje urbanistične zasnove s številnimi in različnimi odprtimi površinami daje prostor za življenje in gibanje. To so spoznali  tudi študentje in študentke mednarodne poletne šole pod mentorstvom krajinske arhitektke Saše Piano. Ugotovili so, da Velenje kljub veliki pozidanosti nudi ogromno parkovnih, rekreacijskih in drugih zelenih površin. Svoje razmišljanje so usmerili v iskanje  tistih odprtih prostorov v Velenju, ki bi jih bilo možno urejati čim bolj sonaravno, kar so tudi prikazali na  načrtu mesta. Med njimi so izpostavili hrastov sestoj Rakovega gozda, ki ga morebiti ob naslednji poletni šoli ne bo več, pokopališče Šmartno, območje ob Trebuši, območje ob Paki južno od območja rekreacijske cone Jezero, močvirni travnik v Stari vasi idr. Ker pomemben delež odprtih prostorov v mestu predstavljajo vrtovi ob  stanovanjskih hišah,  so se skozi številne ulice tudi sprehodili.  Zanimala jih je predvsem prisotnost velikih dreves na posameznih parcelah. Posneli so zanimive fotografije vrtov, ki imajo tudi okrasno, pridelovalno in rekreacijsko funkcijo. Svojo predstavitev so zaključili z vprašanjem narava v Velenju ali Velenje v naravi?

 

Naravni viri CO2 v Šaleški dolini Mednarodna skupina pod mentorstvom dr. Salvatoreja Giammanca, vulkanologa iz Sicilije, si je nadela ime GasBusters in  je raziskovala stopnjo CO2 in radona v Šaleški dolini. Najbolj zanimivo območje za raziskovanje je bila Topolšica v neposredni bližini term, kjer so tudi odkrili prvi vrelec in kjer je zaradi tektonskega premika nastala vzpetina oziroma strm hrib. Ugotovili so, da je stopnja CO2 sprejemljiva, ravno tako tudi radona.  Izpuste CO2 pa so zaznali tudi pri potočku Toplica, kjer jih lahko zaznamo s prostim očesom. Poleg raziskovanja na terenu, so se med predavanji spoznali tudi z vplivom vulkana Etna na stopnjo CO2, saj v okolje spusti kar 10% CO2 v svetovnem merilu.  Podjetniška delavnica: izdelamo poslovni načrt za ekokmetijoPodjetniška delavnica pod mentorstvom mag. Jerneje Kemperle, predstavnice SAŠA Inkubatorja, je mlade vzpodbudila k podjetnemu pristopu v ekologiji. Kmalu so ugotovili, da čeprav je dobra ideja pomembna, to ni dovolj. Najprej so se morali seznaniti s postopki za pridobivanje statusa ekokmetije, šele nato so se lahko lotili poslovnega načrta. Ugotovili so, da od ideje do realizacije potrebujejo nekaj let. Vsega nam niso hoteli izdati, saj je to poslovna skrivnost.

 

Šaleška dolina po letu 2050 – okoljske tehnologije Skupina pod vodstvom doc. dr. Natalije Špeh  je iskala odgovore na vprašanje, kako bi izgledalo življenje v Šaleški dolini po letu 2050 in iskala zgledne primere okoljskih tehnologij v najširšem vsebinskem smislu na vseh področjih človekova udejstvovanja (prosti čas, prehrana, energija, promet, kmetijstvo, bivanjska kultura…) Ugotovili so, da je primerov dobrih rešitev veliko in jih bodo vključili v interaktivno multimedijsko razstavo, ki jo bo VŠVO pripravila v okviru dogodkov EPK 2012 v sodelovanju z Gorenjem in Galerijo Velenje. 1. mednarodna poletna šola, ki je bila namenjena študentom VŠVO in študentom sorodnih dodiplomskih študijskih programov na domačih ali tujih partnerskih visokošolskih inštitucijah, je lepo uspela. Seveda v resnici še ni končana in o nadaljevanju vas bomo obveščali.  

 

Za več informacij info@vsvo.si. Lep pozdrav vsem z VŠVO in želimo lepo poletje.