Infoscena priporoča

2017/2018 Season Opening / Cirkus

Fotogalerije

Fotke z žurov, koncertov in festivalov

Klubi

Glasuj za svoj najljubši klub v Sloveniji

Fotografi

Predstavitev uradnih fotografov Infoscene

Morrissey v Padovi

Pri naših zahodnih sosedih, natančneje v Padovi, se je dvaindvajsetega oktobra ustavil Steven Patrick Morrissey.

Nekdanji prvi glas kultne zasedbe The Smiths svojo solistično kariero vzdržuje že vse od leta 1988, ko je osem mesecev po prenehanju delovanja banda izdal solo ploščo Viva Hate. Na trenutni turneji glasbenik predstavlja svoj jubilejni, deseti album s pomenljivim naslovom World Peace Is Non Of Your Business.

Če je bil kdo med publiko v pričakovanju nizanja vseh velikih uspešnic The Smiths, je bil gotovo razočaran. Slišali smo sicer Hand In Glove in Meat Is Murder, a Morrissey se pesmim nekdanjega banda ni prav veliko posvečal. Namesto tega nam je postregel z zanimivim naborom skladb aktualnega in prejšnjih albumov – med drugim smo lahko slišali Everyday Is Like Sunday, čudovito I’m Throwing My Arms Around Paris, World Peace Is Non Of Your Business, You Have Killed Me, Trouble Loves Me, krasno izvedbo Istanbul ter obvezno Meat Is Murder.

Tisti, ki njegovo kariero spremljamo že dlje časa smo vedeli, da je izvedba Meat Is Murder pravzaprav neizogibna. Morrisey, vegetarijanec, goreč zagovornik pravic živali in neizmeren podpornik društva PETA, je pesem ustvaril v aktivnem obdobju The Smiths, izvaja pa jo na praktično vsakem koncertu. »Viewer discretion is advised« so bile na platnu zapisane besede, ki so napovedovale vrhunec večera. Podobe, ki so se med čustveno izvedbo pesmi prikazovale v ozadju, so bile vse kaj drugega kot prijetne – prizor mletja piščancev, udarjanja živih puranov ob steno, kokoši, natrpanih v grozljivo majhnih kletkah in končni prizor krav, ki jim visečim na glavo prerežejo vratove, verjetno ni nekaj, kar bi si želeli gledati ob prvem jutranjem čaju ali kavi. V tistem trenutku bi bilo zelo zanimivo vedeti koliko ljudi v polni dvorani Gran Teatra Geox si deli prehransko filozofijo z zvezdo večera in koliko je v publiki strastnih mesojedcev. Slednji po koncertu, če so želeli kaj pojesti, niso prišli na svoj račun. Na zahtevo Morrisseyja so se namreč v preddverju dvorane smele prodajati izključno vegetarijanske jedi; leta 2013 so njegovim željam ugodili tudi v slovitem Staples Centru, ko so posebej za njegov koncert zaprli McDonald’s in stregli samo vegetarijansko – podobne zahteve je pred njim imel sam Paul McCartney, ki pa so ga zavrnili.

Vrhunska vokalna izvedba je bila tokrat nedvomno v ospredju; vizualije na platnu niso bile moteče, Morrissey pa je s publiko koketiral do ravno pravšnje mere, da ni bilo ne preveč in ne premalo. Ko je po rednem delu nastopa odšel z odra, že tako mlačna italijanska publika ni prav dobro vedela kaj storiti. Bilo je samo nekaj malega nesigurnega ploskanja in morda tudi zaradi tega Morrisey ni imel preveč motivacije odigrati vsaj še dve ali tri pesmi. Dobili smo eno, One Day Goodbye Will Be Farewell, ob koncu katere je petinpetdesetletnik strgal svojo srajco, jo vrgel med publiko in pokazal precej izklesano telo, ki se ga verjetno ne bi branili niti deset let mlajši. Srajca je nekako prišla do varnostnikov (sklepam, da jo je nekdo iz neznanega razloga želel vrniti na oder), ki so nato popustili pritiskom prve vrste in jo košček po košček rezali ter trgali, prepotene in verjetno ne ravno dišeče krpice pa razdeljevali med publiko. Kruha in iger, pravijo.

Tekst in foto: Manja Črep