Metalcamp se je poslovil v stilu

MetalCamp je 7-dnevni raj za metalske glave, je festival za čas katerega smaragdno čista Soča počrni, je vzdušje, ki med svoje privržence posrka tudi zadržano lokalno skupnost in je sila, ki mestece Tolmin prelevi v pravo malo metalsko zatočišče.

Letos deveti zapored, je bil po pričanju organizatorske dvojice Romana Fileša in Bobana Milunoviča tudi poslednji dogodek z imenom MetalCamp. Zaradi soglasnega razhoda z avstrijskim delom organizacijske ekipe in glasbeno založno NuclearBlast, bo od sedaj naprej obstajal festival z isto lokacijo in enakim nivojem kvalitete ter z malo slabše zvenečim imenom MetalDays.

Na poslednjem MetalCampu smo med 5. In 11. Avgustom lahko spremljali svetovna imena, kot so Machine Head, Kataklysm, Amon Amarth, Sabaton, At The Gates, Hatebreed, Paradise Lost, Edguy, Eluveitie, Pain, Sodom, Korpiklaani, Epica, Funeral in Korn.

Znana imena so zagotovila veliko število obiskovalcev, med katerimi jih je bilo največ iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Španije in Anglije. Nekaj jih je priletelo celo onkraj oceana iz Amerike in Avstralije. Idilični okoliš in presenetljivo lepo vreme sta vsem skupaj omogočila popolne metal počitnice. Na voljo je bilo tudi kampiranje s petimi zvezdicami, namenjeno družinam in od prizorišča oddaljeno le slabih 10min. Hrano in pijačo so si mnogi zagotovili kar v Metalmarketu, kjer so se cene enačile s tistimi v trgovinah. Čez dan so si lahko obiskovalci praznili žepe na lepo obloženih stojnicah, se razvajali pri lokalnih gostincih, namakali v ledeno hladni Soči ali pa si ogledovali skulpture in trdnjave iz pločevink ali plastenk, ki so se pojavljale na vsakem vogalu. Pravi mojstri ročnih spretnosti so iz danega odpadnega materiala izdelovali tudi lastne splave in telesne oklepe. Proti večeru se je poleg dobre glasbe odvijal tudi pravi »kostum parti«, saj smo lahko rokovali z Batmanom, Pink panterjem, Jokerjem, pirati s karibov, vojaki, reševalno službo, raznimi okostnjaki in se igrali z gigantskimi penisi, napihljivim lutkami ter mnogimi drugimi pripomočki. V zgodnjih jutranjih urah so igro prevzele sladke striptizete, katerim je do striptiza uspelo prepričati kar preveliko število ne pretirano privlačnih metalcev.

Prizorišče se je vsak dan treslo že ob 16h in bilo okrepljeno z lepo količino občinstva pripravljenega na norenje v senci veličastnega glavnega odra. Isti čas se pričelo tudi dogajanje na malem odru, ki se je nahajal nedaleč stran. Že prvi festivalski večer se je na prizorišču zbralo rekordno število kar 12.000 obiskovalcev, ki so jih vsekakor pritegnila glavna imena večera. Angleški Napalm Death so na glavnem odru pričeli brusiti strune že okoli 20h in z nastopom nikakor niso razočarali. Sledil je ameriški trash metal po imenu Testament, katerih ozvočenje je rahlo pešalo in nazadnje še težko pričakovani ameriški heavy-metalci Machine Head, ki so s svojo prisotnostjo napolnili vsak kotiček prizorišča.

Za tiste,ki morda nikoli ne boste imeli priložnosti videti takšne gneče, je potrebno razjasniti, da so obiskovalci MetalCampa eni od najbolj kulturnih obiskovalcev festivalov, zato tudi v množici tisočih ne pride do pretepov, prerivanja ali odrivanja. Izjeme so seveda mosh pit in prepovedani wall of death. Precej popularna aktivnost je bila crowd surfing, ki na prvi pogled zgleda kot super zabava. In to tudi je, v primeru, da je pred odrom razpršenih dovolj varnostnikov, ki bi lovili leteča telesa. Za nekatere se je poskus končal tragično, saj so neusmiljeno leteli v trda tla. Na srečo je bila rešilna služba dobro pripravljena in aktivno tovorila ponesrečence v rešilni avto. S tem crowd surfingu sicer ni bilo konca, se je pa število varnostnikov v prvi prsti kasneje kar potrojilo.

V torek 7.8. je glavni oder gostil Madball, Finntroll, Kataklysm, Paradise Lost, At the Gates in Wisdom. Paradise Lost so gothic/doom metal skupina iz angleške grofije Yorkshire ni ravno navdušila, medtem ko so švedski extreme metalci At The Gates prijetno presenetili.

Sreda 8.8. je bil dan razprodanih kart. Ponovna prelomnica v zgodovini Metalcampa, saj je tokrat število obiskovalcev naraslo do okoli 15.000. Vredne ogleda so bile skupine The Black Dahlila Murder, Eluveitie in Nile.  Brezkompromisno pa so bili tokrat glavni adut večera, svetovno znani numetalci Korn. Ti so od svojih alternativnih metal začetkov leta 1993 prehodili pestro glasbeno pot. Skupina je tedaj delovala pod imenom LAPD, v kateri so igrali vsi sedanji člani razen pevca Jonathana Davisa. Ko se jim je leta 1993 pridružil, so spremenili ime skupine v KoЯn, naslednje leto oktobra pa so izdali istoimenski prvenec. Posebej znan je Davisov značilni pevski slog, ki vsebuje kruljenje, nerganje, nesmiselne bizarne kombinacije zlogov in besedila, ki naj bi bila posledica nadlegovanja neimenovane osebe. Glasba skupine je mešanica tolkalnih, plemenskih bobnov in glasnih popačenih 7-strunskih kitar, kar je tudi glavni razlog za njihovo prepoznavnost. Dandanes pa se radi podajajo v elektronske vode. Njihov deseti in najnovejši album The Path of Totality napreč združuje dubstep v kombinaciji s hard rockom. Z njegovo izvedbo so moči združili z največjimi talenti agresivne elektronike, od Skrillexa do Noisie.

Za mnoge privržence metala, so bili Korni prav zaradi njihove nove smeri, precejšnje razočaranje, kar pa sama preprosto ne sprejmem. Vsakdo, ki je vsaj malo iskren do sebe, bi moral priznati, da je bil to dober koncert. Igrali so nekaj starejših in redkejših skladb, 6 skladb iz novega albuma in nekaj večnih hitov med katerimi so bili tudi Falling Away From Me, Freak On a Leash in Blind.S priredbo Pink Floydov »,Another Brick In The Wall« si je kitarist prislužil en in edini solo večera. Vse skladbe pa so vsebovale tisto pravo udarno glasbo s kombinacijo močnega karakterja Jonathanovega glasu in izčiščeno donele po celotnem prizorišču. Dobro ozvočenje, imeniten vizualni nastop in pogled na zapolnjeno prizorišče pa sto naredili njihov nastop nepozaben.

Četrtek so nas, s svojim pussy metalom, čakali nemški power metalci Edguy, ameriški metalcore Hatebreed in stari dobri vikingi Amon Amarth. Zvezdam navkljub so bili končna skupina Milking The Goat Machine zmagovalci večera.

Na petkov večer je bil za ljubitelje trashmetala nujen ogled nemške trojice Sodom. Pain švedska skupina, katere jedro je v bistvu glasbenik Peter Tägtgren, pevec skupine Hypocrisy, ni požela veliko navdušenja. Morda so bili po malem krivi tudi privrženci Sabaton,ki so v prvih vrstah že zasedali najboljše pozicije. Tik pred začetkom švedskih power meatlcev, je na oder zakorakala celotna ekipa organizatorjev in razglasila svoje zahvale ter novo ime festivala. Ob najavi slednjega, je občinstvo sočasno planilo v globok in odmeven »buu!«. Z njihovim poslovilom in pojavom Sabaton pa se je publika čisto razživela. Pevec Joakim Brodén je bil sicer razočaran nad darili iz množice, saj si je namesto kinder čokoladic želel spodnjega perila. Kljub temu je navdušili razgreto in igrivo občinstvo. Na množici ljudi sta tokrat med prve vrste varnostnikov, poleg izkušenih surferjev, prijadrala čoln z dvema oboževalcema v rešilnih jopičih in cel šotor.

Če pozabimo na dejstvo da je nervozen varnostnik čoln skoraj zalučal v vašo reporterko, moram priznati, da je bil letošnji Metalcamp poln odlične atmosfere. Vsak posameznik je v tej pestri paleti black, death, progresive, modern in trash pastelov zagotovo našel barvo zase. Zaradi dobre organizacije prehodov med prireditevenimi prostori pa tudi v največji gneči ni bilo pretiranih zastojev.

Hvala organizatorjem za trud in odlično izpeljan dogodek!

Celotno fotogalerijo pa si seveda kot ponavadi že lahko ogledate v Infosceni!

Tekst: Maša Mlakar
Foto: Anja Ivanovič