Metal Hip Hop konec tedna

Popotovanje iz Menze pri koritu do Gala Hale. Od metal koncerta do hip hop spektakla s pridihom reggaeja.

Transilvanski gozdovi, tračanska tradicija in ceste Temišvarja. Vse to in še več je romunska skupina Negura Bunget, ki nam je v četrtkovem večeru v klubu Menza pri koritu predstavila svoj novejši opus.  Skupina je na sceni že od leta 1996. Čeprav so leta 2009 doživeli razkol v ekipi, ki se je razdelila na matični bend in na zasedbo Dordeduh, jih glasbeno delitev ni prizadela. Sam lahko govorim seveda predvsem v kontekstu studijskih albumov in manj po koncertni plati, saj sej jih tokrat videl prvič. Po eni strani mi je zato žal, po drugi pa niti ne, saj težko opišem moje notranje občutke med poslušanjem (uživanjem) koncerta. Predvsem zato ker bi verjetno te občutke doživel že prej, iz lastnih izkušenj pa vem, da v 90% primerov najbolje učinkuje prvi obisk koncerta, ko si še nepopisan list in neopremenjen z zvoki izkušnjami in ostalo navlako.

Bend je sestavljen iz šestih članov. Na odru pa imajo pisan nabor inštrumentov, ki obsega tudi neko zelo zanimivo zvenečo desko in pa velik boben iz katerega štrli kot kakšna mrtva veja še manjši boben.  Sama izvedba koncerta pa je kot nekakšen presek med performansom in pravim koncertom. Izvedli so naprimer čisto akustično tolkalsko točko, ki je bila odigrana izvrstno. Med njihovimo glasbenimi orožji pa so tudi trstenke, slišne med uvodovm v komad Pamînt, ki nam pričara prave meglice nad transilvanskimi gozdovi, v tenutku. ko bi se mogoče človeku lahko postalo dolgočasno pa te v pravi black metalski maniri prizemlji.  Celoten občutek večine njihove glasbe je podoben tistim hitrim dokumentarnim posnetkom na National Geographic, ko se letalo / helikopter, zelo hitro pelje nad amazonaskim gozdom.

Največje navdušenje sem doživel med komadom Tesarul de Lumini, katerega priporočam vsakemu ljubitelju kvalitetne glasbe. Ne bi pa bilo pošteno če bi se omejil samo na ta komad, ker je bil koncert vrhunski skupek komadov, med katerimi sem padel v evforijo, kar se pri meni zgodi le v 5% koncertov. S tem mislim na popolnoma odklopljenost ali pa kar že meditativno stanje, iz katerega se nisem izkopal (ne da bi si želel seveda)  kakšno uro. Fante in dekle, smo še 2x priklicali nazaj na oder in s komadom Dacia Hiperboreana sej sekončal vrhunski glasbeni večer trajajoč slabi dve uri in lahko rečem, da je bil zame to sigurno muzikalični dogodek leta.

Naj omenim še, da sta kot preskupini nastopili še projekt bobnarja Negura Bunget z imenom Din Brad, zanimiva atmosferična kobinacija dveh ženskih vokalov klaviatur in bobna. Ter Italijani Morning Dew z kvalitetno mešanico Melodičnega Death metala, post rocka in black metal vokala. Hja tako nekako ja.

Po koncertu sem popil pivo in se odmajal domov.

Spanje, budilka, zavedanje, da ni vikend, šok, ekspresno oblačenje in transport v službo, služba med katero je bila najboljša stvar kava in kokakola med malico, prihod domov. Odhod v center na pivo.

Ja, koncert Negure Bunget je bil samo eden od dveh, ki sem se ga udeležil ta konec tedna. V petek sem se namreč odpravil pogledat popolnoma drugo sceno. Šel sem na preverbo hip hiperskega dogodka po imenui Shishmish, ki je glede na dobro prodajo kart veliko obetal. Sam nisem bil seznanjen s konceptom eventa in sem pričakoval bolj klasični koncert v smislu en MC, dva MC, tri MC hitovi pa basta. Fantje iz ekipe FM Jam pa so imeli v mnislih nekaj povsem drugega.  Šlo je za event pri katerem je prevladoval DJ, MC-ji pa so mu bili samo za oporo in ne obratno, vsekakor zelo zanimivo. Vse skupaj se je začelo z drum’n'bass, ter reggae hip hop obarvanim uvodom, ki je lepo oživel prizorišče, saj se je povsod na polno plesalo in skakalo. Ko pa so na oder uleteli Frenkie, Edo Maajka in Kandžija pa je postalo še bolj veselo. Fantje so očitno mojstri svojega poklica, tokrat pša so izmenjaje repali svoje komade na drugačne podlage kot smo jih navajeni iz njihovih albumov. Osebno sem bil malo razočaran, saj so v komade vklapljali samo fragmente svojih skladb. Predstavljali pa so se izmenjaje.  Potem ko so odrepali kakšnih dvajset minut programa so se umaknili v zaodrje in dirigentsko palico je zopet prevzel DJ (v tem primeru BAGA SOUND in dvojec ROOTSESSION), ko je vzdušje začelo še spet malo padati pa so na oder ob drum’n'basss ritmih zopet priskakljai naši protagonisti in vzdušje je postalo zelo prijetno. Po kašne slabe pol ure pa so se fantje dokončno poslovili in večer se je nadaljeval ob ritmih DJ-a. Sam nisem ravno plesoč človek, tako da sem kmalu zapustil prizorišče.

Sam dogodek je bil tako vsekakor kvalitetno zastavljen in izpeljan, vendarle pa je bilo vse skupaj bolj namenjeno sobotni plesni zabavi kot pravemu hop večeru, kar ni nič slabega. Sam sem pač bolj pristaš druge variante.

Brez finalnega piva, predvsem na rovaš mrzlega zimskega dežja sem se odmajal domov.

Spanje, budilka……….SOBOTA! To!

Tekst: Nejc Medved
Foto: Sanja Despotovič & Negura Bunget