Medo prvič na DNB/dubstep dogodku

V petek 9.3. sem odšel prvič v življenju na drum’n'bass / dubstep dogodek. Privabilo me je zveneče ime te glasbene zvrsti, nizozemski bend Black Sun Empire, brez katerega nebi niti začel poslušati elektronske glasbe.

Kaj točno me je pritegnilo pri njih ne vem. Mogoče malo bolj mračnjaški pristop, mogoče pa mi je bila zvrst vedno všeč pa samo nisem našel benda s katerim bi začel.

Torej, ob prihodu na prizorišče sem najprej zavil na levo stran, torej srčno stran. Tam je gospodična s prav posrečeno energično poskakovala za mešalkami, z zvočnikov pa je donel dubstep, nekako ravno prav basovsko in z ravno pravim ščepcem melodije, da sem si v glavi rekel „prodano!“. V tistem trenutku je bilo tudi obiskovalcev na tem odru bolj malo, tako da se je dalo v miru zibati v ritmih. Tako, da imam za to izvajalko same pohvale. Še bolje bi bilo če bi mi kdo od navzočih znal povedati za koga gre sploh, vendar se je moja interakcija za gosti v smislu: „eeeem, jo, kdo pa igra to?“ vedno končala s standardnim: „ ej, nimam pojma staaari“. Tako, da se lahko žal v celotni reportaži omejim zgolj na opisno naštevanje glasbenikov.

Po kakšne pol ure sem se prestavil pred drugi oder, kjer je že glasno odmeval drum’n'bass, zopet mi v vsesplošni kolobociji ni uspelo izvedeti kdo je v dotičnem trenutku na odru. Lahko samo omenim da so se na tem odru zvrstili: Black Sun Empire, Telekinesis, Hedon in Spade (ne nujno v tem vrstem redu). Po parih  čikpavzah je prišel po nas kolega, da baje na odru sliši komad od Black Sun Empire. Kot pravi metalci stare šole smo se seveda zapodili v „mosh pit“, kjer je pa v primerjavi z metalskim mošpitom, vse skupaj od zunaj izgleda veliko bolj benigno kot je v resnici. V nemogoči gužvi, se ljudje komolčijo levo desno, dekletu zraven mene se je očitno zazdelo v nekem trenutku zabavno, da me malo porine, seveda sem padel, na splošno presenečenje pa ljudje okoli mene niso niti mignili s prstom, tako da sem o kakšni pomoči lahko le sanjal. Sicer pa je bil to samo začetni kulturni šok, sicer pa sem se hitro privadil na tempo. Zvok je bil odličen in mislim si, da bi v K4 znalo biti vedno tako, ljudje so tudi bili za akcijo. Čez kakšnih 45 min sem se naveličal plesanja / odrivanja in se odpravil na drugi oder kjer sta tokrat za mešalkami poskakovala dva fantiča. In reči moram, da se je tudi to slišalo odlično. Za mizo sta bila prav simpatično usklajena. Ker pa je bilo na tem odru tudi manj ljudi, je bi blo vse skupaj veliko bolj prijetno.

Čas je mineval v „warp speedu“, še enkrat sem se odpravil na drugi oder, od kjer so baje odmevali ritmi Telekinesis. Vendar pa sem imel počasi že dovolj drum’n'bass ritmov. Hitro mi namreč postanejo enolični. Očitno se bom moral takšnih dogodkov še večkrat udeležiti, da bom lahko odkrival tudi nianse v glasbi. Moram pa reči, da me je navdušil Bar oder ali kako ga naj poimenujem, z vso godbo, ki je bobnela iz tamkajšnjih zvočnikov. Super so bili, razen v „mošpitu“, tudi obiskovalci, organizacija na nivoju, glede na to pa, da sem bil v K4 prvič po ne vem koliko letih, gre pohvala tudi samemu prizorišču s kadilnico in garderobo na čelu.

Bum ts, bumts.

Tekst: Nejc Medved “Medo”