Laurent Garnier v Ambasadi Gavioli

Preberite si kratko reportažo s partyja Laurent Garniera v Ambasadi Gavioli oz. reportažo o tem, kako je uspel naš fotograf ostati brez fotoaparata.

Ambasada Gavioli 27. 10. 2007 – Laurent Garnier ali »zgodba o izgubljenem fotoaparatu«

Evforija narašča, ko se približuje čas odhoda proti obali, točneje Ambasadi Gavioli v Izoli, kajti vsi si obetamo še enega izmed nepozabnih večerov – v goste namreč prihaja znameniti francoski DJ Laurent Garnier… Zadnje preverjanje vsega potrebnega: municija (opomba: gre izključno samo za legalne razvade), frizure, cigareti… V mojem primeru pa naj bi se to nanašalo predvsem na fotoaparat, baterije in vso ostalo potrebno tehnično opremo. Vendar naj se vam ne smilim preveč – priznam namreč, da si med fotografskimi obhodi vzamem nekaj časa, da potešim svoje žurerske potrebe.

Po vseh zaključenih »nujno potrebnih« procedurah, opravljenih ritualih, šegah itd. se končno odpravimo na pot. Prva vmesna postaja postajališče Lom ne-prav daleč od Ljubljane, kajti tradiciji je potrebno ostati zvest (seveda ugotovimo, da smo pozabili nešteto »življensko pomembnih stvari«…). Od tu naprej poteka naš izlet proti obali dokaj tekoče, tako da okoli 11-ih zvečer prispemo na parkirišče pred Ambasado Gavioli. Atmosfera na parkirišču je bolj klavrna, kot smo jo bili vajeni ponavadi, oziroma bolje rečeno odkar so mestne oblasti, organizatorji ali kdor koli že uvedli neka nova restriktivna pravila, ki prepovedujejo ali pa vsaj zelo omejujejo zadrževanje in zabavanje na parkirišču, kljub temu pa mi uspe narediti nekaj dobrih fotografij.

Med pol eno in eno uro zjutraj se odpravimo v diskoteko. Ambijent je zadovoljiv, klub je ravno prav poln, tako da se da normalno gibati, glasba je na nivoju. Večer seveda doživi vrhunec z nastopom glavne zvezde, tudi ostali DJ-ji pa opravijo svojo nalogo odlično – proti koncu nas celo malo presenetijo z vložki drum n bass-a, ki pa so vsaj po mojem mnenju pozitivno presenečenje (kaj naj še dodam – folk žura na polno). Jaz med vsem tem časom seveda pridno slikam… Med 3-jo in 4-to uro se odločim, da imam slikanja in slik dovolj, zato svojega Canona spravim k prijateljici v torbico. Nič hudega sluteč si tudi sam privoščim malo zabave, saj veste delo nas mora tudi veseliti… No kakorkoli – na koncu ostanem brez fotoaparata, prijateljica pa brez torbice (prosim brez očitkov kot so: saj to bi pa ja lahko vedel, da se vrednih predmetov ne pušča samih, ali pa kot da nisi dovolj star da…že… In ja priznam dovolj sem star). Tako da večer zaključimo z malo manj stvarmi, kot smo jih prinesli s seboj, predvsem pa z veliko več slabe volje. Kar pa se tiče vas, dragi bralci, na žalost ne boste mogli uživati v fotkah, kot je bilo prvotno mišljeno (foto-reportaža je postala neka tragična reportaža o neodgovornem fotografu in »izgubljenem fotoaparatu«). Pa drugič…

Tekst: Andraž H.







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine