Krajnc: Sem srčen

Predsedniški kandidati na Študentariji

Tretji predsedniški kandidat, ki je odgovoril na vprašanja Študentarije je mladi, v Mariboru rojeni Darko Krajnc.

Tretji predsedniški kandidat, ki je odgovoril na vprašanja Študentarije je mladi, v Mariboru rojeni Darko Krajnc.

Za začetek eno splošno vprašanje – kakšne reforme so potrebne v visokem šolstvu?
Potrebne so sistemske reforme in ne parcialne, kakršnim smo vedno priče.

Kako ocenjujete trenuten odnos družbe do študentskega dela in kdo je v tem primeru oškodovan? Študenti ali redno zaposleni? Ali menite, da je povprečen študent dovolj plačan za delo, ki ga opravlja? Na kakšen način bi sami to uredili?
Študentsko delo je potrebno določenih popravkov, sprememb in večjega nadzora. Vsekakor pa ga je potrebno ohraniti, vsaj dokler država ne bo na drugih nivojih poskrbela za to, da bodo lahko vsi študenti nemoteno študirali ne glede na gmotni položaj njihovih staršev.

Kaj bi svetovali študentu, ki študira daleč od doma in na samem začetku študentskega leta še ni uspel najti prenočišča, saj so vse kapacitete zasedene? Na koga naj se obrne in ali naj sprejme plačevanje najemnine brez pogodbe, kar je pri nas precej običajen pojav?
V prvi fazi naj se obrne na študentsko svetovalnico pri študentski organizaciji.

Ali ste svoja študentska leta namenili izključno študiju, ali pa ste jih izkoristili tudi za potovanje, žuranja in spoznavanje novih ljudi? Nam lahko zaupate kakšno ankedoto iz študentskih let?
Ah, študentski časi, to so bili časi;še posebej, ker sem bival v študentskem domu. To je bilo tista prava študentska izkušnja. Prav tako kot vsi mladi sem se vedno rad poveselil s prijatelji, odigral partijo taroka, šel na kakšno tekmo, koncert ali dober žur, ali pa malo »pošportal«. Ampak to tudi še sedaj rad počnem.

Kaj mislite o mladih nasplošno? So mladi po vašem preveč pasivni v današnjem času, kako jih bolj aktivno vključiti v družbene debate, politiko? Se Vam zdi vloga predsednika pri tem zelo pomemebna?
Menim, da bi se morala študentska populacija bolj politično aktivirati z večjo udeležbo na raznih volitvah in v obliki raznih pobud, pa tudi kritik države in oblasti. Naj študenti ponovno postanejo politična avantgarda in politično relevanten segment javnosti in družbe. Ko bom jaz predsednik, bom prav gotovo igral pomembno vlogo pri tem, saj dokazujem, da politika ni razervirana le za starejše ljudi in da moramo mladi sami poskrbeti, da bo naš glas slišen ter da bomo upoštevani pri sprejemanju najpomembnejših odločitev o naših življenjih.

Vaše mnenje o Bolognski reformi ter o sami izvedbi pri nas? Je prinesla več slabih ali dobrih stvari? Katere?
Kot ideja bolonjski proces ni slab, saj omogoča poenotenje in večjo mobilnost, v slovenskem visokošolskem prostoru pa si ga vodilni (zlasti na ministrstvu za visoko šolstvo) v določenih segmentih razlagajo kar čudno. Tu bi bilo verjetno dobro implementirati dobre prakse iz vodilnih držav na tem področju.

Zakaj se kandidirate za predsednika so Vas že neštetokrat spraševali, nas pa zanima katere tri lastnosti, ki Vas opisujejo, si lahko štejete v prid in se Vam zdijo poglavitne za vodjo naroda?
Srčen, vztrajen in dinamičen.

Kako mislite Slovenijo predstavljati v zunanjem svetu? Kaj je tisto, kar bi morali storiti za našo boljšo prepoznavnost?
Vsi jadikujejo nad našo slabo prepoznavnostjo, pa kot taka sploh ni tako zelo slaba. Za boljšo prepoznavnost je potrebno poskrbeti predvsem z pozitivnimi idejami, promocijo in oživitvijo inovacij, ki dlje od ideje žal ne prihajajo. Včasih smo to znali.

V kakšnih primerih bi kot predsednik lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili med svojim študijem?
V veliko primerih. Predvsem pa pri pogajanjih, lobiranju in komunikaciji.

Za konec, lahko našim bralcem študentskega portala zaupate neko Vašo misel, napotek, ali nasvet.
Ko se bomo mladi malo bolj postavili zase bodo tudi oblasti bolj naklonjene našim idejam. Ni dovolj jamrati ob pivu, celo govoriti, da en glas ničesar ne spremeni, treba je na volitve. ®e samo z večjo volilno udeležbo, ne glede na to, koga bi mladi volili, bi uspeli narediti velik premik naprej. Priložnost mladim moramo dati najprej sami, mladi.

Intervju: ekipa Študentarije
Foto: Arhiv