Jelinčič: Držim besedo

Predsedniški kandidati na Študentariji
Tudi na Študentariji smo pripravili intervjuje s predsedniškimi kandidati. Prvi, ki ga ekskluzivno predstavljamo svojim bralcem je Zmago Jelinčič Plemeniti.

Pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami smo tudi na Študentariji pripravili intervjuje s predsedniškimi kandidati. Prvi, ki ga ekskluzivno predstavljamo svojim bralcem je Zmago Jelinčič Plemeniti.

Za začetek eno splošno vprašanje – kakšne reforme so potrebne v visokem šolstvu?
Precej velike, domišljene in usklajene.

Kako ocenjujete trenuten odnos družbe do študentskega dela in kdo je v tem primeru oškodovan? Študenti ali redno zaposleni? Ali menite, da je povprečen študent dovolj plačan za delo, ki ga opravlja? Na kakšen način bi sami to uredili?
Pri takem načinu študentskega dela, ki velja preko študentskih servisov je najbolj oškodovan redno zaposleni, največji profit ima študentski servis, največ prihranka ima delodajalec, študent pa v tem primeru še vedno zasluži po urni postavki več kot redno zaposleni. Prepričan sem, da je naloga študenta v prvi vrsti, da študira in doštudira, ne pa da v svojem študentskem času dela. Zadevo pa bi uredil z urejenim štipendiranjem.

Kaj bi svetovali študentu, ki študira daleč od doma in na samem začetku študentskega leta še ni uspel najti prenočišča, saj so vse kapacitete zasedene? Na koga naj se obrne in ali naj sprejme plačevanje najemnine brez pogodbe, kar je pri nas precej običajen pojav?
V prvi vrsti naj se obrne na študentski servis, saj bi morala biti to tudi njegova naloga, ne le da pobira odstotke od študentskega dela. Če mu ponudijo najemnino brez pogodbe imamo v tej državi navkljub vsemu nekakšne inšpekcijske službe, ki bi to morale urejevati, saj gre v tem primeru za utajo davka. Zlezimo že vendar enkrat iz balkanskih manir.

Ali ste svoja študentska leta namenili izključno študiju, ali pa ste jih izkoristili tudi za potovanje, žuranja in spoznavanje novih ljudi? Nam lahko zaupate kakšno ankedoto iz študentskih let?
Ko sem študiral so bili časi popolnoma drugačni od današnjih, pa vendar smo se imeli z bistveno manj denarja, bistveno bolj dobro. Anekdote iz študentskega časa so povezane v veliki meri s takratnimi revolucionarnimi študentskimi dušami in časi, ko sva, na primer, z Brankom Gradišnikom leta 1968, v času študentskih nemirov v Ljubljani, skrita pred policaji ležala v grmovju in se je po nama »poscal« policaj, ki pa naju k sreči ni videl.

Kaj mislite o mladih nasplošno? So mladi po vašem preveč pasivni v današnjem času, kako jih bolj aktivno vključiti v družbene debate, politiko? Se Vam zdi vloga predsednika pri tem zelo pomemebna?
Danes so mladi zelo introvertirani, mnogi izmed njih razmišljajo le o tem, kako bodo po končanem študiju postali veliki poslovneži z debelo denarnico in malo dela. Kritičnosti do njih samih, do okolice, predvsem pa pravilnega odnosa do dela jim zelo primanjkuje. Zagotovo je pri tem vloga predsednika zelo pomembna, zato nameravam kot predsednik imeti precej pogovorov s študentarijo, jim kaj svetovati, pa tudi od njih pridobiti kakšno modro misel in jim pomagati.

Vaše mnenje o Bolognski reformi ter o sami izvedbi pri nas? Je prinesla več slabih ali dobrih stvari? Katere?
Bolonjska reforma se pri nas izvaja bolj počasi, najpočasneje v okviru Ljubljanske univerze, oziroma posameznih njenih fakultet, ki so še vedno prežete z mastodontstvom starega režima in starega razmišljanja. Dokler se ne bo reforma uredila, utekla in ustalila, bo zagotovo še kar nekaj problemov, dobra stran pa je komplementarnost študija na vsem evropskem nivoju.

Zakaj se kandidirate za predsednika so Vas že neštetokrat spraševali, nas pa zanima katere tri lastnosti, ki Vas opisujejo, si lahko štejete v prid in se Vam zdijo poglavitne za vodjo naroda?
Patriotizem, predanost služenju svoji domovini in državljanom ter da držim besedo.

Kako mislite Slovenijo predstavljati v zunanjem svetu? Kaj je tisto, kar bi morali storiti za našo boljšo prepoznavnost?
V prvi vrsti nameravam tujim državnikom predstaviti pravo slovensko zgodovino in prenehati že enkrat z bedastimi aksiomi, ki nam jih je v glavo zabila berlinska zgodovinska šola v svojem iskanju po “Lebensraumu” češ da smo se priklatili sem iz ruskih step v 6. stoletju. Povedati jim je treba, da smo avtohtoni potomci slovanskih Venetov ter od vekomaj na teh prostorih, ter da evropska kulturna podstat temelji na naših koreninah. Ravno tako je tujcem treba povedati tudi o pol pretekli zgodovini, kjer smo se Slovenci borili na strani zaveznikov za razliko od Hrvatov, ki so bili eksponenti fašizma in nacizma, pa tudi o najnovejši zgodovini, ko je Hrvaška dovolila napad sil JLA s svojega ozemlja in s tem po mednarodnem pravu postala agresor na Slovenijo. Konkretno za boljšo prepoznavnost pišem knjigo o slovenskem grbu in zastavi v povezavi s heraldiko in veksilologijo, ki bo izšla predvidoma konec letošnjega leta.

V kakšnih primerih bi kot predsednik lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili med svojim študijem?
V vseh primerih, saj je znanje kompleksno in precej široko.

Za konec, lahko našim bralcem študentskega portala zaupate neko Vašo misel, napotek, ali nasvet
Poslušajte tiste, ki vas kritizirajo in se ogibajte tistih, ki vas hvalijo. Prvi vam bodo dali nekaj koristnega, drugi od vas iščejo korist.

Intervju: ekipa Študentarije
Foto: Arhiv







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine