Intervju z Niclasom Engelinom (In Flames)

Lepega četrtkovega popoldneva se ponovno znajdem na vroči točki dogajanja. Že ob 19h pred Kinom Šiška mrgoli mladih in starejših obrazov, čakajoč soočenja z enim od melodično lesketajočih se draguljev Švedske death metal zakladnice In Flames.

Pred mano pa je kratek in sladek intervju s Švedskim heavy metal kitaristom in najnovejšim članom In Flames Niclasom Engelinom. V sproščenem vzdušju sem mu uspela zastavit nekaj kratkih vprašanj:

Očitno ne potrebujete predstavitve, ampak nam prosim vseeno povejte nekaj o sebi.

Z nagajivim nasmeškom na obrazu odvrne: »Zdaj takoj ali kasneje? Ali kar sedaj?« V sekundi mi je bilo žal, da nisem imela dovoljenja za snemanje, saj je postalo očitno, da bo to zelo slikovit intervju. Nadaljuje toda  brez pomanjkanja pisanih obraznih mimik: »Moje ime je Niclas Engelin, igram kitaro pri In Flames in hkrati tudi v bendu Engel. To je bend, ki si ga morate ogledati, čisto zares!«

Ponovno se znajdete v Sloveniji. Koliko časa je minilo od vašega zadnjega obiska in kako vam je všeč pri nas?

»Hm, v  Sloveniji sem bil že večkrat, ampak včasih se zatakneš v nekakšen turnejski mehurček.«  Na glavo si povezne navidezni mehurček in z izrazom začudenja ter presenečenja prične krožiti v njem. » Aha spet smo tukaj!  No pa sem danes vseeno obiskal res kulsko  trgovino, imenuje se  Master Shop. To je Slovenska metal trgovina,  ki jo je res potrebno izpostaviti«

Trenutno ste  z Noctiferio na kar precej obsežni  turneji. Kako se razumete s skupino?

Super je, zelo sproščeno vzdušje  in lagodna vožnja. So dobri fantje, dober bend in tudi njihova glasba mi je zelo všeč, tako da je res perfektno.«

V času svojega igranja ste verjetno spoznali mnogo bendov. Kateri so vam ljubši kar se tiče karakterja in kateri po glasbeni plati?

»Res jih je veliko in v bistvu so mi vsi v redu. Najljubši band od vseh pa je skupina z imenom The Teaparty! Takoj si jih oglejte!  Prihajajo iz Kanade, imajo nekje 6 do 7 albumov in so mešanica med  Doorsi in Massive Attack. Sama glasba  je temačna in razpoloženjska ampak še vedno čisti Jim Morrison stil.

Pišem za spletni portal Študentarija.net. To je študentski portal in zato nas zanima kakšni so vaši spomini na šolska leta? Ste bili zgleden učenec ali pobalin? Kakšen je vaš najbolj nori spomin?

»Učil sem se za slikopleskarja. Za to službo niti ne potrebuješ diplome, ampak sam sem si je želel in se zato tudi vpisal v šolo. Je kar pomembno, da imaš v življenju nekaj na kar se lahko nasloniš.

Bilo pa je par karakterjev tam,  res da smo imeli komaj 16 in 17 let, samo nekateri so bili res divji, tako da je bilo izven tega sveta. Seveda so bile zabave, vendar smo se več ali manj zabavali čez dan. Nismo imeli časa hoditi v druga mesta. Plus slikopleskarstvo ni ravno zabavna smer.« Zaključi, iztegne jezik in usvari izraz, kot da bi ravno pizkusil okisan sir s plemenito plesnijo.

Kako pa kaj nova založba skrbi za vas?  Je bilo v zadnjem času na voljo kaj dobrih festivalov? Kateri so vam najljubši?

»Do sedaj je šlo vse precej gladko, v bistvu perfektno. Ravnokar smo na začetku turneje, smo pa sodelovali že na veliko dobrih festivalih v maju in juniju, nato smo se napotili v Združene države Amerike na Mayhem festival, ki je bil dober za umret. No sedaj smo spet na turneji z Noctiferio in mislim da bomo nadaljevali s turnejami kake 2 leti. Kar naporno je, ja. Kar se tiče najljubših festivalov, teh je kar nekaj. Najpomembnejše je dobra organizacija,  kar pomeni da imamo na voljo tuš, hrano in internetno povezavo. Tako da se lahko počutiš doma tudi ko si zdoma. Pomembno je živeti zdravo, pred kratkim sem zbolel na turneji in morem reči, da tega ne privoščim nikomur. Grozno je, ležiš na mali postelji z občutkom, da imaš na glavi prisesano celo hobotnico.« Slednje ponovno uprizori z grbančenjem obraza v izraze agonije in poskusom uprizoritve sesanja z lastnimi rokami.

Tako sva nasmejana do ušes zaključila najin mali intervju. Kakšen je bil Niclasov nastop pred občinstvom Kina šiške pa si lahko ogledate in preberete v reportaži. Za intervju in celotno sodelovanje v povezavi s tem koncertom se želimo posebno zahvaliti organizatorjem, ki so nam prijazno omogočili vse skupaj.

Tekst: Maša Mlakar
Foto: Anja Ivanovič