Inštitut in akademija za multimedije iz oči študentov

Zamislite si visokošolsko ustanovo, kjer vas ob prihodu v referat nihče ne gleda grdo, ker ste ga morda zmotili med igranjem pasjanse, kjer pozdravite profesorja in vam on z nasmehom odzdravi, saj ve, da ste eden izmed njegovih študentov in morda ve celo to, v katero skupino spadate in kakšen je vaš priimek.

Zamislite si, da iti na faks ali še malo dlje spati sploh ni nekaj, kar bi bilo potrebno vsako jutro skrbno pretehtati, saj iti na predavanje ni mukotrpno opravilo, pa tudi začne se ne že pred osmo zjutraj. Pravzaprav, jutranja predavanja se začnejo šele ob devetih. Sanjsko? Nemogoče?

Ne, ne delam pri Top Shopu in če pokličete v naslednje pol ure vam ne bom podarila šolnine za eno leto. Sem namreč samo študentka Inštituta in akademije za multimedije – IAM.

IAM je višja šola, ki ponuja redni in izredni študij medijske produkcije. Po uspešno zaključenih dveh letih šolanja diplomant pridobi formalni naziv Inženir / inženirka medijske produkcije, svoj študij pa lahko nato nadaljuje na visokošolskih študijih – morda kar na akademiji za multimedije.

Pa izpustimo formalne reči in spretnost Top Shop marketinga naj obleži nekje na strani. Kakšen je realen občutek, ko si študent IAMa?

Akademija za multimedije

Inštitut in akademija za multimedije sta bila ustanovljena leta 2000, s čimer je IAM postal prvi tovrstni inštitut v srednji Evropi.

Ker šola zagotavlja nadstandard, je za njegovo izvedbo ob vpisu potrebno plačati šolnino, oziroma elegantneje rečeno plačilo nadstandarda. Ta tako za 1. kot 2. letnik rednega študija znaša 900 eur, torej skupno 1.800 eur, za izredni študij pa je potrebno vsako leto prispevati 3.250 eur.

Na voljo je glavna predavalnica s 60 sedeži, ki se po potrebi razdeli v manjši predavalnici za seminarske vaje s 30 sedeži, za izvedbo praktičnih predmetov pa ima IAM dve računalniški učilnici z 20 delovnimi mesti in eno z 12 delovnimi mesti, montažnice, avdio, video in foto studio. Računalniške učilnice so v celoti opremljene z računalniki podjetja Apple.

Sprejemni izpit na IAM

Po poslanem obrazcu Višješolski prijavni službi, je naslednji korak za študij na akademiji za multimedije sprejemni izpit, oziroma preizkus posebne nadarjenosti. Morda se sliši grozno in zahtevno, vendar pa je stvar pravzaprav povsem preprosta. Bodoči študent pripravi multimedijski izdelek, ki ga bo nato zagovarjal pred posebno komisijo. Tak izdelek je lahko videoposnetek, animacija, serija fotografij, izdelek iz področja računalniške grafike, spletna stran ali računalniška prezentacija – izbira je prepuščena vašim željam in talentu.

Tudi, če želite posneti serijo fotografij, pa morda nimate polprofesionalnega ali profesionalnega zrcalno-refleksnega fotoaparata, še ni razloga za paniko. Za sprejem na študij ne potrebujete drage opreme; za fotografije bo povsem dovolj kompaktni digitalni fotoaparat, ki ob funkciji snemanja zadostuje tudi za videoposnetek, namesto plačilnih programov za animacije ter grafiko, pa lahko uporabite odprtokodne (zastonjske) programe. Pomembno je samo to, da ste kreativni, ustvarjalni, ter svoj izdelek samozavestno zagovarjate.

Zagovor izdelka poteka v manjših skupinah bodočih sošolcev pred tričlansko komisijo, sestavljeno iz profesorjev IAMa. Na kratko se predstavite in poveste nekaj o svojem izdelku. Zakaj ste se odločili zanj, kaj predstavlja, kako ste ga naredili in podobno. Sledi še kakšno vprašanje ali dva iz strani komisije, nato pa je vaš zagovor zaključen.

Če vam je ob javnem nastopanju nelagodno, vam toplo priporočam, da  greste doma nekajkrat skozi, saj bo tako ob predstavitvi kar se da malo treme. Ne bojte se neuspeha; ni ravno veliko takšnih, ki sprejemnega izpita ne bi opravili.

Študij na akademiji za multimedije

Po uspešno opravljeni maturi, preizkusu posebne nadarjenosti in ob zadostnem številu točk (ter financ) ste postali študent akademije za multimedije.

Prvi letnik temelji na spoznavanju osnov in se opira predvsem na teorijo. Predmetnik je razdeljen na module: Modul osnove medijske produkcije, modul kreativni mediji 1, modul trening medijske produkcije in prosto izbirni predmet. V vsakem izmed modulov se nahajajo posamezni predmeti, ki predstavljajo zaokrožen izbor potrebnih znanj, ki študentu omogočajo napredovanje v višji letnik. Po koncu vsakega predmeta navadno v roku enega tedna sledi pisno ali ustno preverjanje znanja oziroma predstavitev zaključne naloge. Prvo leto študija vas poleg naštetega čaka tudi obvezno praktično izobraževanje v obsegu 400 ur.

Predmetnik je v grobem zasnovan precej dobro, z manjšimi izjemami tu in tam. Vendar pa je tako pri skoraj vsakem študiju – študentje vedno najdemo nekaj, kar se nam zdi popolnoma nepotrebno. Po mojem mnenju bi se tudi pri študiju medijske produkcije lahko nekaj predmetov združilo v enega ali pa se reorganiziralo na način, da pri različnih predmetih ne bi bilo potrebno ponovno poslušati istih stvari. Naj na tej točki povem, da vodstvo akademije jemlje utemeljene pritožbe in predloge precej resno, ter jih tudi v praksi upošteva. Konec koncev za študij plačate več, kot samo nekaj drobiža.

Pri večini predmetov je potrebno sproti delati domače naloge, ki so del končne ocene predmeta. Prav tako se ni mogoče izogniti seminarskim nalogam in njihovim predstavitvam, ter zaključnim nalogam za posamezne predmete. Vsako leto se obišče nekaj sejmov, razstav ali drugačnih prireditev, za katere je nato potrebno napisati še poročilo o dogajanju. V teoriji se morda sliši kar dosti, vendar v praksi ni ravno tako, saj se vse opravlja sproti. Kampanjsko učenje tako odpade, ampak tudi tistim, ki so tovrstnega učenja vajeni, sprotni sistem ne bo povzročal večjih težav.

Profesorji so na svojih področjih priznani strokovnjaki, z manjšim ali večjim talentom za poučevanje. Kakšen je dober profesor je stvar subjektivnega mnenja, zato se v to ne bom spuščala. Menim, da je tudi na tem področju bolj ali manj podobno na vseh fakultetah; nekateri profesorji so nam bolj pri srcu kot drugi, jih raje poslušamo in hodimo na njihova predavanja z večjim veseljem. Način predavanja drugih pa nam ne ustreza, vendar to ne pomeni, da ne vedo o čem govorijo.

Ko se uspešno prebijete skozi prvo leto, vas pred diplomo čaka še drugi letnik. Za razliko od prvega, ki je temeljil predvsem na pridobivanju teoretičnega znanja, je drugo leto študija zasnovano bolj praktično. Glavni moduli so trije: Modul organizacija medijske produkcije, modul kreativni mediji 2, ter izbirni modul projektno delo. Projektno delo poteka v panogi, ki ste si jo izbrali za specializacijo; izbirate lahko med grafičnim oblikovanjem, fotografijo, spletno produkcijo, 2D ali 3D animacijo, video produkcijo ali audio produkcijo. Na projektu delate večino študijskega leta in ga na koncu tudi zagovarjate, prav tako kot v prvem letniku, pa je tudi tu prisotno obvezno praktično izobraževanje.

Ker je študij skrčen na samo dve leti je poglobljeno poznavanje določenih področij, predvsem tistih bolj praktične narave (grafično oblikovanje, izdelovanje spletnih strani in podobno), nemogoče. Temu je seveda namenjena specializacija, vendar v kolikor ne specializirate grafičnega oblikovanja, boste imeli znanja o uporabi grafičnih programov ravno toliko, kolikor boste temu posvetili prostega časa. Študij na IAM ponudi iz vsakega področja osnove, na katerih lahko potem gradite sami; pričakovati, da boste po prvem letniku obvladali vse trike Photoshopa ali Illustratorja, je utopično in nerealno. Študij zagotovo nudi dovolj dobro odskočno desko, ne daje pa ultimativnega znanja na vseh področjih, ki jih pokriva.

Če me vprašate, kako sem zadovoljna s svojim skorajda končanim prvim letom na Inštitutu in akademiji za multimedije, vam bom odvrnila, da precej. Samo tisto, kar šola ponudi, je potrebno zagrabiti z obema rokama in predvsem graditi na znanju tudi izven prostorov Leskoškove 12.

Za več informacij lahko pobrskate po strani IAM.si, ali po Facebooku.

Tekst: Manja Črep
Foto: Matjaž Klemenc