Informativni dnevi – kaj je dobro vedeti?

Informativni dnevi potekajo po navadi v začetku leta na večini fakultet in gimnazij. Da pa ne boste le blodili okoli, smo vam pripravili nekaj napotkov.

Informativni dnevi so za fakultete priložnost, da nagovorijo in prepričajo študente, da so ravno oni daleč najboljša izbira z vrhunskimi profesorji in najbolj sodobnim programom. Ker pa so si nagovori dekanov in profesorjev med informativnimi dnevi pogosto zelo podobni in posledično precej nekoristni, je pametno, da si mnenje o posamezni fakulteti ustvarite tudi na drugačen način.

1. Določite prioritete

Edino vi sami veste, kaj vam je dejansko pomembno med študijem. Vam pomembnih podatkov precej verjetno med predavanjem dekana na informativnem dnevu ne boste izvedeli, ker gre v veliki večini pri teh prezentacijah za (pretirano) samohvalo, zato vam predlagamo, da jih kar direktno zastavite starejšim študentom (pozor – tudi precej študentov je na informativnih dnevih z nalogo, da delajo promocijo, tako da se bolj obnese cukanje za rokav naključnega študenta ali pa uporaba študentskih forumov in socialnih omrežij). Še bolje je, če sami poznate kakega kolega, ki že študira na določeni fakulteti in ga lahko zaprosite za iskreno mnenje.

2. Sploh ne veste kaj vprašati na informativnem dnevu?

Brez skrbi, še zdaleč niste edini. Pravzaprav je večina bodočih študentov okoli vas ravno toliko zmedenih, kot ste sami, ali pa še malce bolj – zato pa obstajajo informativni dnevi. Poglejmo skupaj par vprašanj, ki verjetno zanimajo vsakega bodočega študenta in bodo vplivale na njegovo odločitev o izbiri fakultete (bistveno je, da dobimo iskrene odgovore):

Kvalitetni in priznani profesorji

Preglejte forume fakultete, katera vas zanima in kmalu si boste lahko ustvarili mnenje, ali so profesorji spoštovani, ali pa se iz njih norčujejo in se nad njimi pogosto pritožujejo. Na faksu se hitro razširi glas o tem, kateri profesor je dober in kateri ne in v skladu s tem so ponavadi obiskana tudi njihova predavanja (tisti, ki najbolj težijo z obvezno prisotnostjo so ponavadi najslabši profesorji, ki bi sicer zaradi svoje nesposobnosti imeli prazno dvorano). Zapomnite si – dobri profesorji imajo polne dvorane (kdaj celo prepolne), ne glede na idiotska pravila o obvezni prisotnosti. Če je takšnih profesorjev malo, dvakrat razmislite o izbiru te fakultete, saj se morate zavedati, da bodo v naslednjih letih prav oni odločali o vaši prihodnosti.

Perspektivna delovna mesta po diplomi

Čeprav vam morda babica govori, da morate slediti svojemu srcu dandanes to ni čisto res. Realno gledano boste službo potrebovali, ko boste zaključili s študijem in prav gotovo tudi sami poznate zgodbo o kakšnem študentu, ki ima narejen tudi magisterij, pa ga nikjer ne vzamejo v službo. Sicer imamo pri takšnih zgodbah ponavadi dobro znani občutek “to se meni ne more zgoditi”, vendar pazljivo – ravno izbira fakultete in študijske smeri je bistvena pri tem. Naredite mini test – najprej si zamislite, da ste v 2. ali 3. letniku izbrane fakultete in tukaj preverite, ali je na voljo dovolj študentskih del, ki bi jih kot študent/ka te fakultete lahko opravljali. Na tak način boste iz prve roke izvedeli kakšna študentska dela boste lahko opravljali – bodo le ta povezana z vašim študijem (kar je seveda izjemno priporočljivo), ali pa se boste v pomanjkanju takšnih del morali postaviti za šank oz. McDonalds blagajno. Naslednji test je seveda ta, da naredite enako še za redno delo – recimo, da ste danes diplomirali/magistrirali iz željene smeri na željeni fakulteti – koliko zaposlitvenih oglasov je danes na voljo za tak kader? Enostaven in hiter način za preverjanje trenutnega povpraševanja po delovni sili. In ne mečite si peska v oči z nebulozami v stilu “saj bo čez 4 leta bolje”. Raje se odločite za smer, ki je perspektivna že sedaj.

Študentski žuri

Študentski žuri so področje, na katerem začuda veliko študentov pogrne. Kako je to možno? Možno je zato, ker so za negativno izkušnjo s študentskimi žuri dve možne poti in prav obe sta dobro znani vsem. Prva dobro znana pot je pot študenta, ki žura trikrat tedensko, ne manjka na nobenem brucovanju in sprva na predavanja hodi zgolj prespati, kasneje pa tudi to ne več. Pot takšnega študenta se po navadi zaključi po prvih ali najkasneje drugih izpitnih rokih, ko zaradi izčrpanosti in nepoznavanja tematike obupa nad izbranim študijem.

Vendar tudi druga pot ni veliko boljša – nemalo “pridnih” študentov in študentk, ki se odloči maksimalno posvetiti zgolj učenju, bojkotira svoja brucovanja, študentske žure in tudi druženja/kave s sošolci. Diploma v roki brez pametnih poslovnih povezav je dandanes precej malo vredna. Ozrite se naokoli – te ljudje, ki zdaj držijo flaše piva in vodne pipe, bodo čez 10-15 let direktorji, vodje oddelkov in lastniki podjetij. Ste namreč ista generacija in zaposleni boste na istem področju. Vprašajte se – s kom bo ta človek raje sklenil posel čez 10 let – z vami, ki vas ne pozna in mu po možnosti niste želeli posoditi zapiskov ali s tistim veseljakom, ki zdaj z njim nazdravlja?

Torej – študentski žuri so OK, ampak v zmernih količinah in ob normalnih terminih (ne pred izpitnimi roki ali predavanji). Vprašajte ali vaš faks organizira druženja/mreženja med študenti in na kakšen način. Za študentske žure pa spremljajte Infosceno in vas bomo o tem obvestili mi

Možnost izmenjave s tujino

Eno od vprašanj, ki ga lahko zastavite na informativnih dnevih – s katerimi državami oz. tujimi fakultetami ima fakulteta podpisane sporazume o izmenjavi študentov. Pred 1. letnikom morda še ne razmišljate o tem, da bi kako leto preživeli v tujini, ampak je vseeno pomembno, da vam fakulteta to omogoča, v kolikor se boste za to odločili kasneje.

Predavanja bazirana na praksi in ne teoriji

Seveda se zgornje razlikuje glede na študij, ki vas zanima (pri nekaterih pač vse bazira na teoriji), a veliko slabših fakultet gre po liniji najmanjšega odpora in študentom nudi le teoretično izobraževanje, s praktičnim pa se spoznajo le v zadnjem letniku ob obveznem opravljanju prakse, kjer so spet prepuščeni sami sebi. Dobre fakultete pa svoje študente pripravijo tako v teoriji kot v praksi in takšni študentje tudi veliko lažje prepričajo bodoče delodajalce, ki jim zgolj diploma pomeni zelo malo, v kolikor študent dejansko ne zna prinesti dodane vrednosti podjetju.

Odlična študentska menza

Bodimo realni, tudi jesti bo treba med študijem Sicer je izbira restavracij s študentskimi boni res velika, ampak če ste že ravno na lokaciji svoje bodoče fakultete – zakaj ne bi preverili kam boste hodili jesti med dvemi predavanji? Če ima v menzi pizza vonj po čevapih je to dober znak, da bo treba poiskati kakšne druge rešitve.

Še ena stvar je za študente življenjskega pomena – kava. V študentskih barih se sklepajo nova prijateljstva, pišejo domače naloge, sklepajo poslovna partnerstva in spoznavajo bodoči zakonci. Pogoj je seveda pogosto le en – da je kava dobra in poceni. Tudi to lahko preverite že ob prvem obisku fakultete.

Kakšen je osip?

Ker gre za splošno statistiko, lahko to vprašanje zastavite tudi profesorjem – torej zanima vas, kakšen je osip na 1. letniku in tekom celega študija. Enostavna številka, s katero boste lahko primerjali različne fakultete, ocenili težo študija (ali po drugi strani resnost študentov) in pretehtali svoje možnosti. Vendar ne pozabite – manjši osip pomeni tudi večjo konkurenco pri iskanju prve zaposlitve!

Športanje

Ali fakulteta nudi možnost brezplačnega fitnessa, športnih dnevov, obiskov bazena in udeležbe v timskih športih? Nekako bo treba skuriti alkohol, ki ga boste pridno nabirali med študentskimi žuri in v kolikor vam fakulteta to omogoča početi brezplačno so to samo dodatne plus točke zanjo.

Nasprotni spol

Bodoče študente, ki skupaj z vami tavajo po fakulteti med informativnim dnevom, boste srečevali še pogosto. Ozrite se naokoli – si njih želite za sošolce v naslednjih 4-6 letih? So vam podobni? Bi se s katerim od njih lahko sproščeno usedli na kavo? Kako pa zgleda nasprotni spol? Zapomnite si – v prvem tednu študija bodo te vsi ljudje zbegano tavali naokoli, tisti ki bodo že od prej poznali koga bodo v prednosti. Če že zdaj veste, da ob prvem tednu študija ne boste poznali nikogar, ker prihajate iz majhnega kraja, je lahko informativni dan priložnost, da povabite na kavo svojega morebitnega bodočega sošolca ali sošolko in tako vam bo tudi prvi dan faksa lažje minil, saj boste vedeli s kom boste sedeli skupaj

Parkirišče

V kolikor boste na faks hodili z avtom, je za vas pomembna informacija ali je sploh na voljo dovolj parkirišč in ali so le-ta brezplačna oz. koliko stanejo. Če parkirišč ni dovolj boste namreč morali parkirati po obližnjih travnikih in gozdovih, kar bo za posledico imelo zamujanja na predavanja in še huje – na izpite. V kolikor pa so parkirišča plačljiva si preračunajte koliko vas bo to stalo v enem mesecu, v enem študijskem letu in naposled – tekom celega študija.

Za zaključek – informativni dnevi so super, ampak poskusite izvedeti ravno tiste stvari, ki vam jih bodo dekan in promotorji poskušali skriti. In nato se na podlagi teh informacij in seveda svojih želja odločite za študij, ki se vam v tistem trenutku zdi najboljši. Občasno je treba zaupati tudi instinktu, pa čeprav je o izbiri študija med dvema fakultetama presodil okus kave v baru