Gaspari: Resnicoljubnost in poštenost

Predsedniški kandidati na Študentariji
Odgovore na naša vprašanja in svoje poglede je predstavil tudi bivši guverner Banke Slovenije, Mitja Gaspari.

Odgovore na naša vprašanja predsedniškim kandidatom in svoje poglede je predstavil tudi bivši guverner Banke Slovenije, Mitja Gaspari.

Za začetek eno splošno vprašanje – kakšne reforme so potrebne v visokem šolstvu?
Takšne, ki ne bodo pomenile le prenove vsebin študija, pač pa bodo prinesle tudi novosti v strukturi in načinu izvajanja študijskih programov, v spremljanju kvalitete študija, s ciljem povečati zaposljivost diplomantov, torej narediti znanje bolj uporabno. Reforme morajo iti v večjo avtonomijo univerze, poleg pogojev za ustanovitev univerze bi bilo treba jasneje opredeliti tudi javno in zasebno šolstvo, resolucija bi morala po mojem mnenju posvetiti več pozornosti razvoju javnih univerz. Privatizacija šolstva ne sme iti na račun javnega šolstva in na račun kvalitete javnega šolstva.

Kako ocenjujete trenuten odnos družbe do študentskega dela in kdo je v tem primeru oškodovan? Študenti ali redno zaposleni? Ali menite, da je povprečen študent dovolj plačan za delo, ki ga opravlja? Na kakšen način bi sami to uredili?
Slovenska zakonodaja in nacionalni program visokega šolstva poudarjata, da je študij v Sloveniji javna dobrina, torej v skrbi države. Mislim, da bi morala država pripraviti strategijo socialnih korektivov, ki bo ponudila študentom štipendiranje oziroma druge vire (posojila), ki bi zagotovili vsem študentom enakopravno možnost za študij, brez dodatnega dela, da bi lahko študentski čas vsi namenili študiju, ne pa da morajo nekateri poleg študija reševati tudi svoj materialni status. Dokler pa tega ni, je študentsko delo, za nekatere neizogibno. Zlorabe te možnosti zaposlitve pa so povzročile neustrezen odnos do tega dela.

Kaj bi svetovali študentu, ki študira daleč od doma in na samem začetku študentskega leta še ni uspel najti prenočišča, saj so vse kapacitete zasedene? Na koga naj se obrne in ali naj sprejme plačevanje najemnine brez pogodbe, kar je pri nas precej običajen pojav?
Zavedam se, da je za študente iz bolj oddaljenih krajev eden glavnih problemov prav iskanje študentskih sob. Študentskih domov ni dovolj na voljo. Tistim, ki jim ne uspe priti do sob v študentskih domovih bi svetoval, da si poskušajo najti podnajemniško stanovanje, da izkoristijo možnosti različnih posredovalnic, ki obstajajo, in da zaprosijo za subvencioniranje plačila. Moje osebno mnenje pa je, da bi država z bolj dosledno inšpekcijsko politiko, ki bi odkrivala in kaznovala tiste stanodajalce, ki oddajajo stanovanja po oderuških cenah in ne plačujejo za to predpisanih dajatev, veliko prispevala k ureditvi teh razmer.

Ali ste svoja študentska leta namenili izključno študiju, ali pa ste jih izkoristili tudi za potovanje, žuranja in spoznavanje novih ljudi? Nam lahko zaupate kakšno ankedoto iz študentskih let?
Kot vsi mladi, sem jih izkoristil tudi za , kot pravite, druge stvari. Študentska leta so mi ostala v spominu kot ena najlepših in kot leta, ki so najhitreje minila. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi ga zagotovo v to obdobje, zaradi vsega – spoznavanja novih stvari in ljudi, medsebojnega druženja…

Kaj mislite o mladih na splošno? So mladi po vašem preveč pasivni v današnjem času, kako jih bolj aktivno vključiti v družbene debate, politiko? Se Vam zdi vloga predsednika pri tem zelo pomembna?
Ne bi rekel, da so pasivni. Mislim, da se odzivajo, veliko skozi različna delovanja pri nevladnih in humanitarnih organizacijah, aktivni so na lokalni ravni, v kulturnih dejavnosti…, podmladki strank pa dokazujejo, da so aktivni tudi v političnem življenj. Kot predsednik države si bom prizadeval, da bo čim več mladih vključenih v družbeni dialog, in to na vseh ravneh. Da bodo imeli priložnosti še bolj aktivno sodelovati v procesih družbenega odločanja in razpravah o naši prihodnosti. To se mi zdi pomembno za zdrav razvoj družbe.

Vaše mnenje o Bolognski reformi ter o sami izvedbi pri nas? Je prinesla več slabih ali dobrih stvari? Katere?
Novi študijski programi kot jih priporočajo smernice Bolonjskega procesa, naj bodo zasnovani tako, da se čim bolj upošteva ustvarjalnost in interes posameznika. Študent naj bi imel možnosti izbirati vsebine znotraj programa, nabiral naj bi kreditne točke glede na osebni kurikul, izbiral naj bi pri posameznih vsebinah tudi med šolami / fakultetami znotraj univerze (notranja mobilnost) in med univerzami doma in na tujem (zunanja mobilnost). Pri vrednotenju študijskega procesa naj bi bil udeležen in podobno. Bologna je evropska zaščitna znamka: v filozofiji in metodologiji, v inštrumentih (ECTS, dodatek k diplomi), v sodelovanju in tekmovanju za novo znanje, v partnerstvu med vsemi sodelujočimi, v mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev, v sodelovanju med učitelji, med univerzami ter posledičnim odpiranjem univerz. Profil univerze se spreminja, oddaljuje se klasična tradicija, nastajajo sodobne univerze.
Če bo prenova po Bologni v Sloveniji pretežno kozmetična, torej bodo temeljne spremembe le v organizaciji študija, filozofija pa bo sledila tradiciji starega izvajanja, se bo na dolgi rok pokazalo, da je bila le reforme zaradi reforme.

Zakaj se kandidirate za predsednika so Vas že neštetokrat spraševali, nas pa zanima katere tri lastnosti, ki Vas opisujejo, si lahko štejete v prid in se Vam zdijo poglavitne za vodjo naroda?
Pomembna lastnost se mi zdi sposobnost delovanja v zdajšnjih razmerah in pogled naprej, resnicoljubnost in poštenost, načelnost in seveda spoštovanje vseh in vsakogar.
Kako mislite Slovenijo predstavljati v zunanjem svetu? Kaj je tisto, kar bi morali storiti za našo boljšo prepoznavnost?
Predstavljanje države v zunanjem svetu mora biti usklajeno tako med vlado, državnim zborom kot predsednikom republike. Mislim, da smo z uvedbo enotne evropske valute – evra naredili ogromno za našo prepoznavnost, za prepoznavnost države, ki je kot prva nova članica vstopila v ta elitni klub. Veliko se da še narediti na področju večje prepoznavnosti naših blagovnih znamk. Kultura in šport pa mislim, da sta že zdaj glavna promotorja naše prepoznavnosti v svetu.

V kakšnih primerih bi kot predsednik lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili med svojim študijem?
Študij ti ne da samo znanja za opravljanje določenega poklica, naučiti te mora razmišljanja, odzivanja in delovanja v različnih življenjskih situacijah in na različnih delovnih mestih. V kolikor visokošolskim organizacijam to uspe, lahko rečemo, da so kvalitetne. Zagotovo bom lahko uporabljal znanje jezikov, pa razumevanje delovanja gospodarstva in s tem temelja za uspešni razvoj vsake družbe, kar omogoča predvidevanja prihodnjih situacij in dovolj zgodnje zaznavanje problemov v družbi. Znanje in poznavanje ekonomije je za predsednika države pomembno, kajti, če država ni gospodarsko uspešna, če dohodek v njej ni pravično porazdeljen med njegove ustvarjalce in podobno, bo v družbi začelo prihajati do napetosti. In če je predsednik sposoben to zaznati pravi čas, razumeti vzroke, videti rešitve in na podlagi vsega tega opozoriti pristojne, lahko pomembno vpliva na prihodnji razvoj dogodkov in nenazadnje tudi na blaginjo ljudi. Razumevanje odnosov v družbi in še marsikaj tistega, kar sem se naučil na fakulteti in potem nadgrajeval z delovnimi izkušnjami ter lastnim izobraževanjem, bi zagotovo lahko koristno uporabil.

Za konec, lahko našim bralcem študentskega portala zaupate neko Vašo misel, napotek ali nasvet?
Nasvet: mislite na jutri.

Intervju: ekipa Študentarije
Foto: Arhiv