Letošnje Pivo in cvetje je že od najave festivala plavalo v razburkanem morju. Uvedba vstopnine na sicer desetletja brezplačno prireditev, je na dva pola razdelila tiste, ki so potezo pozdravljali in druge, ki jim je bila ideja manj povšeči. Milo rečeno. Pa vendar, roko na srce, trideset evropskih za vse dni festivala ni drago. Enodnevna vstopnica je znašala deset evrov, na voljo so bili tudi družinski paketi. Mentaliteta, da nam dobre stvari enostavno pripadajo zastonj, v svetu kapitalizma žal ni mantra, po kateri bi lahko živeli.

Obiskovalci so za to ceno namreč dobili 48 koncertov, 60 predstav in več kot ducat dejavnosti za otroke. Slednje moram letos še posebej pohvaliti, saj se je park ob reki Savinji spremenil v pravi otroški raj. Plezalna stena, hoja po vrvi, plezanje po drevesih in vodne igre z gasilci so le ene izmed mnogih dejavnosti, v katerih so lahko v festivalnem duhu uživali tudi najmlajši.

Pivo in cvetje se je sicer že tradicionalno pričelo v četrtek z uradno otvoritvijo, ki so jo na odru Jubilejnik pospremili Modrijani in Jan Plestenjak, medtem ko je na drugem koncu mesta blestela čudovita Nuška Drašček z domačim, laškim Big Bandom. Nekaj obiskovalcev so pod oder Zlatorog privabili Nude, prizorišče pa se je dodobra napolnilo šele ob nastopu novomeških rockerjev Dan D, ki so odlično pripravili teren za prve velike goste festivala, kalifornijske Ugly Kid Joe. Najbolj znani so po skladbi Everything I Hate About You, ki je tudi v Laškem naletela na najboljši odziv, sicer pa preigravajo kombinacijo rocka, metala, funka, rapa in trasha. Solidno.

Če je petek v mesto pripeljal občutno več ljudi kot dan prej, pa je bil glasben izbor za pričetek vikenda bolj … eksotičen. Zaradi samega glasbenega izbora in utrujenosti (beri: po četrtkovem večeru in norenju z Dan D, je bilo potrebno iti naslednje jutro vseeno v službo), sva s fotografinjo ta dan ostali doma. Tisti pravi žurerji so lahko uživali s Prismojenimi profesorji bluesa, Đurotovo zasedbo Bombaj Štampa, inventarjem festivala Šank Rock, ali pa se sproščali ob glasbi Avsenikov, Alfija Nipiča, Cetinskega in zasedbe BRO, ki je idejni otrok Mateja Brodarja, polovice legendarnega dua Da Phenomena.

Šov sobotnega dne na odru Special so prav gotovo ukradli Hamo & Tribute 2 Love. Band, zbran okrog odličnega frontmana Matevža Šaleharja, je občinsko dvorišče napolnil do zadnjega kotička in resno se sprašujem kaj za vraga je šlo po glavi organizatorjem, da muzičarjev, ki so razprodali veliko dvorano Kina Šiška, niso postavili na Zlatorog. Z energijo nabit koncert, simpatično pospremljen z milnimi mehurčki za katere sta pod odrom ves čas skrbeli oboževalki, je prav gotovo zadovoljil tudi ušesa tistih, ki so se na prizorišču znašli povsem naključno in zasedbe sicer ne poznajo.

So pa na oder Zlatorog postavili San Di Ego z gostjo Samantho Fox, ki je kasneje nastopila na Aškerčevem trgu. Kombinacija ni bila ravno najbolj posrečena, saj Samanthi pevska kariera res ni namenjena, skozi celoten Touch Me komad pa se jo je močno trudil zasenčiti kitarist Matic Ajdič. Pravzaprav niti ne vem kaj je bilo huje, Samanthin vokal, ki je na vse pretege skušal iz glasilk povleči nekaj vsaj približno poslušljivega, ali Ajdičevo neokusno, neposrečeno in nadležno nastopaštvo.

Za njimi so se predstavili Superhammers, nato pa so svoj sloves naslednikov slovitih AC/DC upravičili Avstralci Airbourne. Hardrockerji so pripravili izjemno glasen šov, kjer ni manjkalo v množico vrženih kar nekaj litrov piva, prvi mož zasedbe Joel O’Keeffe pa je s pomočjo udarjanja ob glavo do odpiranja pripravil dve pločevinki te žlahtne hmeljske tekočine. Predstava, kot se za band njihovega slovesa tudi spodobi.

Soboto so zaključili veterani Big Foot Mama, ki so obiskovalce pod odrom zadržali še krepko čez drugo uro zjutraj. Zelo korekten nastop, dostavljen dobro razpoloženi in razgreti množici, ki je dan prej očitno pridno ponovila vsa besedila in skrbela za Skočirjeve spremljevalne vokale.

Nekje med sobotnimi špili je iz gradu potekal ognjemet, ki pa je trajal pičlih par minut in niti slučajno ni bil blizu veličastnim ognjemetom, ki smo jim v Laškem bili priča mnogo let. Vodno-ognjena multimedijska predstava s keltsko tematiko, katera se je odvijala ob Savinji je bila sicer kot ideja prav všečna, je pa izvedba žal zelo šepala. Predstava, ki jo lahko vidi samo omejeno število ljudi, torej samo tisti, ki so se na mostu uspeli nagnesti ob ograjo, je sama sebi namen. Že res, da je bila na pročelje občinske stavbe postavljena projekcija, a ob takšni kvaliteti prenosa smo morali obiskovalci krepko pognati domišljijo in si sami predstavljati kaj se dogaja par metrov stran. Tudi prenos je bil namreč sam sebi namen. Škoda.

V oči je pred odrom Zlatorog bodlo predvsem pomanjkanje smetnjakov, zaradi česar so tla spominjala na smetišče, ravno tako pa ob odru ni bilo niti enega samega stranišča. A vse to sem prebolela. Ker pa sem lačna ful drugačna, nikakor ne morem pozabiti – lakote. Navkljub temu, da so organizatorji hrani letos namenili kar celo ulico in ponudbo s tem razširili, zame ni bilo na voljo ničesar. Niti pri enem samem ponudniku namreč ni bilo na voljo veganskega obroka. No, pardon; možno je bilo dobiti Pad thai z opcijo brez jajc, ki pa se je seveda pripravljal v isti posodi kot tisti z jajci. Lahko me označite za pikolovsko, a na festivalu, ki obljublja kulinarična doživetja tudi za največje gurmane, si pač lahko dovolim biti.

Pivo in cvetje 2017 se je, kakor je tudi v navadi, zaključilo s parado hortikulturnih društev, plehmuzik, mažoretk in ljubiteljev avtomobilov Citroen. Vreme nam je bilo naklonjeno bolj kot lani, glasbeni izbor bo vedno stvar okusa, vstopnina pa … hja, upravičena. Datum za naslednje leto je že znan, festival bo potekal med 12. in 15. julijem 2018. Se vidimo?

Tekst: Manja Črep