Četrtek, štirinajsti julij. V trenutku, ko vlak odrine z glavne železniške postaje Ljubljana, prične skupinica tujcev vneto ugibati kje je pravzaprav Laško, kako veliko mesto je in kaj hudiča imajo rože skupnega s pivom. Z rahlim nasmeškom na obrazu si v ušesa vstavim slušalke in pustim enemu izmed slovenskih podkastov da mi dela družbo v slabi uro in pol dolgi vožnji do Laškega, kjer je med četrtkom in nedeljo potekal tradicionalni festival Pivo in cvetje.

Na letošnjo novost – dobrodelno vstopnino v znesku simboličnih dveh evrov, kar je bila tudi cena enega piva – nas spomnijo takoj ob prihodu na železniško postajo v Laškem. Prostovoljne prispevke so organizatorji skupaj z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije namenili podpori in razvoju slovenskih glasbenih talentov ter ljubiteljskih skupin. Prvi dobitniki donacij so tako skupina Infected s Ptuja, zasedba Sandra Erpe iz Straže, Diareja eksploziv iz Ljubljane in Polna luna iz Zgornjih Gameljn. Nagrajenci bodo za nadaljevanje svojega razvoja v dar prejeli v Nemčiji izdelane električne kitare Framus Artist Serie Phil XG. Gre za model kitare katerega je oblikoval eden izmed letošnjih nastopajočih Phil X, vse donacije pa je na novinarski konferenci tudi podpisal.

Največji oder, tradicionalno poimenovan Zlatorog, so ob 19h zasedli prenovljeni Tabu, ki promovirajo pred kratkim izdan nov plošček Nabiralka zvezd. Eva Beus, ki je na mestu vokalistke nadomestila Tino Marinšek, gotovo potrebuje še nekaj več kilometrine na velikih odrih, pa vendarle so Tabujevci dobro pripravili teren za Angleže Voodoo Vegas. Malo trši rockerski ritmi so izpod prstov in grl omenjene skupine prvič razvneli Slovenijo, a navdušenje nad zasedbo je bilo samo ogrevanje pred nastopom zvezde večera – v malo mestece ob Savinji je na festival prišel veliki Joe Satriani.

Vrhunski kitarist, s pomočjo katerega so se kalile zvezde kot so Steve Vai, Kirk Hammet ter Larry LaLonde, se je izkazal ne samo kot prvi mož svoje spremljevalne zasedbe, temveč tudi kot odličen koketer s publiko. Smer, ki jo je pred tremi leti začel črtati programski direktor Piva in cvetja Urban Centa in ki želi festival dvigniti na višjo glasbeno raven, se je tokrat izkazala za pravo. Satriani se morda na prvo žogo morda ne zdi dobra izbira za nastop na prireditvi, ki je do sedaj bolj kot po željah za zahtevnejšo glasbo, slovela po množičnem veseljačenju ob preverjenih, po možnosti v Laško večkrat vračajočih se zasedbah. Pa vendar se je številčna množica zdela nadvse hvaležna za renome, kakršnega s seboj nosi eden najboljših kitaristov našega časa.

A navkljub vrhunskemu Satrianiju, so mu primat zvezde prvega festivalskega večera gotovo vzeli Siddharta. Eden najbolj prepoznavnih slovenskih bandov orje rockersko ledino že dvajset let in navkljub menjavi generacije poslušalcev ostajajo zasedba z izjemno močno bazo oboževalcev – kar je prišlo do izraza tudi v Laškem. Zahtevnejše je utegnil zmotiti samo občutek, da se zasedba vse preveč opira na svoje stare hite; kar je presenetljivo, glede na dva novo izdana albuma Infra ter Ultra, ki sta luč sveta ugledala prejšnje leto. Odrska pirotehnika, ki sicer resda popestri nastop, pač ne odtehta preigravanja večnih, že ničkolikokrat slišanih in prežvečenih komadov.

Četrtkov večer so na drugih odrih sicer zaznamovali Gadi in Novi Fosili na odru Jubilejnik, EDM Show in Jack Eye Jones na elektronskem odru Malt, ter Pliš 5, Leni Kravac in Emersound na odru Club.

Da so se posledice kakšnega kozarca piva preveč hitreje razblinile, so se obiskovalci na petkov popoldan lahko udeležili katere izmed obstranskih aktivnosti. V parku je potekala skupinska vadba akrojoge, moč je bilo preizkusiti ravnotežje na hoji po gurtni (slackline), tisti bolj aktivni pa so se udeležili stoječega veslanja po reki Savinji.

Ljubitelji mjuziklov so svoj večer pričeli v laškem kulturnem centru, kjer so oder zasedli člani gledališkega ansambla Broadway I Love. Jubilejnik so odprli Igor in Zlati zvoki, Zlatorog Jinx ter oder Club povratniki na slovensko glasbeno prizorišče, Patetico. Slednji so za tovrsten festival žal preveč posebni, kar se je izkazalo tudi v pomanjkanju publike. Kvalitete jim nikakor ne gre oporekati, je pa njihova glasba kljub temu primernejša za množice, ki ne iščejo nujno zabave in žura. Prizorišče pred Clubom se je sicer tekom večera nato prijetno napolnilo, ko so oder v nadaljevanju zavzeli Skampida, Balkan boys ter še en odličen kitarist Vlatko Stefanovski s svojim triom.

In če za Patetico ni bilo toliko posluha, ga je vsekakor bilo veliko več za stare znance Piva in cvetja, Happy Ol’McWeasel, ki so na Trubarjevem nabrežju ogrevali publiko za večje zvezde večera Mando Diao. Medtem je svoj krstni nastop pred domačimi krajani doživela tudi letošnja slovenska predstavnica na Evroviziji ManuElla, ki pa je kar precej razočarala. Mešanica priredb vseh možnih žanrov – slišali smo vse od skladb Marte Zore, do Pink ter celo Guns’n'Roses – se je zdela kot manjša kriza glasbene identitete pevke, ki sicer trenutno pripravlja svoj prvi album. Upam, da bo le-ta žanrsko ožje usmerjen in predvsem bolj primeren njenim vokalnim sposobnostim. Laščanki ni kaj dosti pomagal niti sicer zelo soliden band, a solaže kitarista Matica Ajdiča žal niso rešile izjemno povprečnega večera priredb.

Dosti bolje se je nato odrezal Gibonni, zaradi katerega je Aškerčev trg pokal po šivih, zamudniki pa do prizorišča zaradi nepregledne množice sploh niso mogli priti. Morda bi naslednjič veljalo premisliti in priljubljenega glasbenika prestaviti na večje prizorišče odra Zlatorog, kjer so istočasno igrali že omenjeni švedski rockerji Mando Diao. Björnu Dixgårdu in druščini gredo vse točke za neverjeten trud iz publike priklicati vsaj malo energije, a k razživitvi prizorišča ni pripomoglo ne spodbujanje, kot tudi ne slačenje frontmana. Ideja povabiti na festival sicer zelo kvaliteten, a pri nas vse premalo poznan band in ga postaviti kot headlinerja na petkov večer, se je izkazala za napačno. Slabo napolnjeno nabrežje je nekaj sodelovanja prikazalo šele proti koncu repertoarja, publika pa se je zdela naveličana čakanja na Mi2 tudi ob medlem prepevanju zaključne pesmi Švedov, daleč najbolj znanega hita Dance with Somebody.

Popolnoma druga slika se je pokazala pri zabavljačih Mi2, zagotovo najbolj pričakovanem petkovem bandu. Dečki s Sotle so večinoma mlajšo generacijo razvneli že takoj pri prvi pesmi ter v dveh urah več kot uspešno držali pokonci nepregledno množico ljudi.

Sobotno popoldne je bilo prijetno izkoristiti za ogled etnografskega programa, ki že več kot petdeset let ostaja aktiven in pomemben del Piva in cvetja. Po ulicah Laškega je bilo moč opaziti umetnine hortikulturnega društva, na Valvasorjevem trgu je bila na ogled etnografska prireditev Lepo je res na deželi, ljubitelji piva pa so lahko zavili v muzej, kjer so z razstavo Zlatorog in njegova druščina predstavljali zgodovino pivovarskih etiket. Za potešene želodce so skrbeli praktično po celem mestu, a na tem mestu velja omeniti, da so ob sicer velikodušni ponudbi hrane na račun prišli samo ljubitelji mesa. Veganska ponudba je bila neobstoječa, vegetarijanska pa zelo žalostna. Za festival, ki se oglašuje kot največji v Sloveniji, je to skorajda sramotno.

Ko se je popoldan prevesil v zgodnji večer, so Jubilejnik zasedli Back to Black ter v nadaljevanju še Ansambel Franca Miheliča in Manca Špik, medtem ko se je ob 19. uri občinsko dvorišče ovilo v glasbo Jardier. Idejni otrok frontmana Aleksandra Raztresna je eno lepših presenečenj lanskega leta, ko so z neimenovanim albumom osvežili slovensko glasbeno sceno in poželi tako kritiško hvalo, kot tudi dober odziv širše javnosti. Zasedba prekaljenih muzičarjev, poleg Raztresna so tu še basist Dejan Slak, bobnar Andrej Zavašnik, kitarist in klaviaturist Borut Perše ter kitarist Jure Pohleven, je v Laškem odigrala celoten album in pustila enega boljših vtisov letošnjega festivala.

Dober vtis so par sto metrov stran pustili tudi Jay Wud, v Dubaju bazirani rockerji, ki nosijo ime kar po pevcu in kitaristu Libanonskega rodu. Dlje, kot so igrali, več množice so privabili in ob zaključku njihovega nastopa je bil teren ravno prav ogret za še eno večje ime. Phil X, kitarist v 80′ in 90′ letih izjemno popularnih Bon Jovi, je s svojo zasedbo The Drills par minut po zaključku ognjene interaktivne predstave in tradicionalnega ognjemeta, stopil na oder kakor da ga pod njim pričakuje več tisočglava množica. Energičen koncert, ki ga je popestrilo nekaj glasbenih presenečenj (med drugim je z njim zapela vokalistka zasedbe I.C.E Renata Mohorič), je Phil podprl s par anekdotami in nagovori publike, kjer so bili daleč najglasnejši člani njegovega fan cluba, ki so pred koncertom v zameno za nekaj evrov vsem zainteresiranim uredili tudi meet&greet z glasbenikom in zasedbo.

A sobota na Pivo in cvetju ne bi bila prava sobota, če ne bi na odru Zlatorog nastopili tudi Šank Rock. Vremenu gre pripisati manjšo obiskanost kot pretekla leta, a Laški pir, Rockerji, Ker te ljubim, Maček in ostali hiti so za zaključek festivala vseeno poskrbeli kot se spodobi.

In tako kot se je noč že pospešeno spreminjala v jutro, tako hitro je nastopil tudi zadnji, veliko bolj umirjen festivalski dan. Nedelja je namreč dan za parado Pivo in cvetje ter mednarodni festival plehmuzik, čeprav verjamem, da obisk slednjega ni bila ravno prva izbira mnogih, ki so prejšnji večer pregloboko pogledali v kozarec in spili nekaj nefiltriranega piva preveč. Piva se je v teh dneh namreč spilo za kar 200 tisoč festivalskih vrčkov.

Tekst: Manja Črep