Na prvi pogled se na koncertih Big Foot Mame ni kaj dosti spremenilo. Prve vrste še vedno polnijo pretežno najstniki, na oder še vedno prileti kakšen kos ženskega spodnjega perila in obiskovalcem najbolj dogaja ob skorajda že ponarodelih hitih. A stari mački slovenske rock scene so včeraj v Križankah pripravili prav poseben dogodek, ki z izjemo zgoraj naštetih dejavnikov ni bil prežvečen kot rabljen čigumi.

17. maj 2012 se je pisal, ko so BFM izdali zadnji album, pomenljivo naslovljen Izhod. Točno leto dni kasneje so proslavili njegovo izdajo na odru Križank, ki ga bodo ob vseh tamkajšnjih nastopih počasi lahko imeli že za domačo dnevno sobo. Da ne bo šlo za še en generično odigran koncert, je dal vedeti najavljen koncept večera – 5 ta hudih. Pet mladih glasbenikov, izbranih preko natečaja, je dobilo priložnost zaigrati vsak po eno skladbo skupaj z BFM. Peterica je sicer postala šesterica, saj so člani skupine namesto enega, izbrali dva vokalista. Pa bi bilo mogoče bolje, če bi ostali samo pri Žigi. Katjušo je verjetno zdelala trema, zaradi česar je delovala precej pod nivojem ostalih ‘hudih’ – Tadej je svojih pet minut slave dobil na bobnih, Peter na basu, Gašper in Nejc na kitari, ter že omenjena Žiga in Katjuša na vokalu.

Poleg glasbenih vložkov dotičnih gostov, je bil koncert pospremljen delno z vizualijami, ki so sicer na trenutke delovale kakor bi bile izbrane precej na prvo žogo, ter delno z videospoti in prenosom v živo za tiste v zadnjih vrstah. Pet velikih zaslonov je ob minimalistično dodelanem odru zagotovo doseglo svoj učinek; niso bili v napoto, hkrati pa so prižgali iskrico upanja, da tudi za slovenske glasbenike še ni prepozno za ustvarjanje kvalitetne odrske produkcije. Izmed videospotov, ki so vsake toliko pospremili trenutno igrano pesem, sem močno pogrešala spot ob ‘Neki sladkega’, ki se je, posnet pod režijsko taktirko Vena Jemeršiča, morda izkazal za preveč provokativnega in drznega, da bi bil primeren za množično predvajanje. Škoda, saj bi sicer povsem sovpadal z idejo obiskovalcem ponuditi nekaj več, kot samo še en ‘špil’.

V skorajda dveh urah in pol je bilo moč slišati vse največje hite. Iz prve plošče so Križanke med drugim napolnile naslovna skladba Nova pravila, Mala nimfomanka, Nisem več s tabo, Lovro, Sam’ prjatla in Začari me, manjkal ni nepogrešljiv Črn tulipan, Krila, Garbage, Ona je samo za mene, Oklep, Brez meja, Pomlad, Led s severa, Zadnji poraz, ter iz plošče Izhod Slab spomin, Smet, Pot iz trnja, Nor sigurno ne, Umazan dež, Užitek na replay, izpustili pa niso niti Vrn’ se k men in tradicionalno zaključno Rola se.

Če je bilo pred koncertom iz ust nekaj vidno alkoholiziranih obiskovalcev slišati neprimerne vzklike “Skočir pijanec”, so BFM pokazali, da rock’n'roll ni več sinonim izključno za množično pijančevanje, drogiranje in razvrat. Mogoče se jim pozna, da niso več rosno mladi ali pa gre vzroke iskati kje drugje, saj fantje na odru delujejo zelo zrelo in v, morda malo presenetljivo, dobri formi. Daniel Gregorič in Zoran Čalić (ki se kar ne more znebiti kajenja med preigravanjem) na kitarah zvenita dodelano, Alen Steržaj na basu na trenutke morda že celo preveč perfekcionistično, bobnar Jože Habula pravzaprav nikoli ni bil kaj manj kot suveren, Grega Skočir pa zagotovo ni bil videti kot pijanec. Samo od vode, ki jo je pil med koncertom, bi res težko bil omamljen…

Po več kot dvajsetih letih ustvarjanja, sedmih studijskih albumih, ter enem live albumu in eni kompilaciji, se morda komu zdijo že malo izpeti in primerni samo za študentske žure, a na včerajšnjem koncertu so imeli kaj pokazati tudi tistim zahtevnejšim. Big Foot Mama navkljub zavidljivi kilometrini, tako zagotovo še ni rekla zadnje besede.

Tekst: Manja Črep