Osem parov oči nepremično strmi vate. Gledaš jih nazaj. Gledaš in čutiš prelivanje krvi v žilah, v ušesih ti rahlo bobni, tvoje frustracije so ozdravljene in občutek na jeziku se oblikuje v »še bi, prosim«.

Ne čudiš se, ko svoj koncert otvorijo s ‘Feel it’. Your love is like no other / I want no other lover. Nalašč se pustiš zapeljati že pred koncem prvega zmenka in zalotiš se, kako si nezavedno razkrečil stegna nekje med ‘Kid Corner’ in ‘You make me feel’. Ne več kdaj točno, a konec koncev to sploh ni pomembno. Paše ti, ko v divjem tempu zbrano vozijo tvoje misli po setlisti brez da bi ti namenili kakšno besedo izven konteksta skrbno izbranih, premišljenih besedil.

Nihče od bližnjih ne ve, kje si. Mati ne bi odobravala hrupa, oče ne predvajanega filma pred koncertom. Axiom, štirideset minut trajajoče umetniško delo ki spremlja istoimenski album londonske zasedbe Archive, v filmski trak na trenutke vpija mikro koščke nasilja; tiho si dovoliš priznati, da delujejo malo zadovoljujoče. Feel / Trust / Obey. A to je tvoja intima. Intima, ki si jo deliš z napolnjeno katedralo Kina Šiška, je kljub temu tako zelo tvoja in nedotakljiva. Ko zreš v modre in nasičeno rdeče luči, si sam. V svojih skušnjavah, strasteh in vsem tistem, kar te boli. In a time when darkness belongs / to night’s skies and / nothing else.

V ekstazi čakaš tisto prav posebno pesem, nazadnje izdano kot single. Vendar si, ko se Holly Martin vrne na oder, malo razočaran. ‘End of our days’ najavlja počasen zaključek koncerta, ki se bo v anale zapisal kot nekaj najboljšega, kar je kdaj pobožalo tvoja ušesa in nasitilo tvoje oči. Look to the crowd / Searching for something to turn us around / Love never hides when it wants to be found / All we can know this has to be now. Ko v črnino odeta osmerica zapusti oder, upajoče pričakuješ veličasten bis in oh, s kako veličastnim postrežejo. Osemnajst minut dolga verzija ‘Lights’ iz telesa izžame še tisto malo energije, ki se ni želela otresti varnega prijema srca in potepta vse temne sence, skrite v drobnih kotičkih glave.

Iz dvorane v transu odideš šele takrat, ko se prižgo že vse luči. S polno kapaciteto pljuč spustiš vase hladen nočni zrak. Izdihneš. Turn my head / Off / Forever / Turn it off / Forever / Off forever / Turn it off forever / Ever blind.

Setlista:
Feel It
Kid Corner
You make me feel
Dangervisit
Black and blue
Nothing else
Blood in numbers
Bullets
Ruination
Crushed
Conflict
Violently
End of our days
Third quarter storm
Ride in squares
Ladders
Numb
…
Lights

Tekst: Manja Črep