Frequency festival vsesplo¹no navdu¹il

Ni komentarjev

Prejšnja lokacija v okolici Salzburga na idiliènem Salzburg Ringu, obdanim z zelenimi pašniki pod vzno¾jem Alp, se zaradi hladne klime in nestanovitnega vremena ni obnesla in prav zato se je selitev festivala v  prijazno mestece zahodno od Dunaja izkazala za dobro premišljeno potezo organizatorja, saj so vremenske razmere tu precej bolj prijazne. In tudi letos je, razen petkove kratke veèerne nevihte, vse tri festivalske dni spremljalo veèinoma sonèno in predvsem suho vreme. 

Festivalsko dogajanje je razdeljeno na Day park in Night park. Day park oz. dogodki, ki se odvijajo èez dan in se zakljuèijo okoli 2. ure zjutraj, so postavljeni ob zahodno avtocestno vpadnico v športni park ob reki Traisen, v Night park pa najbolj vztrajne in zabave laène odpelje avtobus v pribli¾no 10 minut oddaljene letalske hangarje, kjer se lahko ob divjih ritmih priznanih DJ-jev razmetavate do 6. ure zjutraj.

Za hrano in pijaèo je bilo iz kvantitativnega vidika dobro poskrbljeno. Na prizorišèih so bili postavljeni kioski s priljubljenimi kitajskimi rezanci in spomladanskimi zavitki, nepogrešljivim kebabom, peèenim krompirèkom, curryjem, pizzo in podobnimi hitro pripravljenimi jedmi. Veèjih gurmanskih prese¾kov na festivalih paè ni prièakovati, saj je hrana bolj postranskega pomena. Ponudba pijaèe je bila klasièna, se pravi pivo, vino in nekaj ¾ganih pijaè ter voda in razni sokovi. Cene so bile seveda zasoljene, saj si za pol litra toèenega piva ali špricerja zapravil 4,5 € ter 1 € za kavcijo, za obrok hrane pa 6 do 8 €. Prednost, da se festival odvija v urbanem okolju je tudi v tem, da so v okolici razni trgovski centri, kjer si lahko med drugim privošèiš dokaj kvaliteten zajtrk in spiješ jutranjo kavo. 

V treh dneh se je na sedmih odrih festivala zvrstilo veè kot 100 glasbenih toèk in velikokrat je ¾al tako, da priljubljene skupine nastopijo ob istem èasu na razliènih lokacijah. Zato se je vedno zelo te¾ko odloèiti, kateri od glasbenih toèk bomo naklonili svojo pozornost.

Prvi festivalski dan smo si poleg Severnih Ircev Two door cinema club  in Keleja, pevca skupine Bloc Party, ki je trenutno na samostojni turneji, ogledali še The National, Interpol  ter ostanek britpop velikanov Oasi – Beady Eye. Noben od nastopov nas ni pustil ravnodušne, posebej zanimivi, mogoèe predvsem zato, ker smo jih videli prviè, so bili dobrovoljni Two door cinema club ter Kele, ki je nekakšna elektronska, še bolj poskoèna izvedba Bloc Partyjev. Glavna toèka prvega dne je bila berlinska reggae/dancehall skupina Seeed, ki je navdušila predvsem domaèe obèinstvo. Najbolj vztrajni so noè nadaljevali v Night parku, kjer so se v ogromnih letalskih hangarjih lahko potili ob zvokih »elektronkarjev« Chase & Status, the IAMX Noise Cabinet, A-Trak in drugih. 

Veter, ki se je zaletaval v šotore v taboru in vsake toliko premaknil kakšno prazno plastenko nas je zbudil v drugi festivalski dan. Jutranje nebo nad Sankt Pöltnom je bilo zastrto z oblaki in pogled na sivino nad nami ni obetal niè dobrega. A vendar se je v prvih popoldanskih urah razjasnilo, tako da smo škornje in vetrovke brez slabe vesti pustili v potovalkah. Poleg vali¾ancev Feeder so ta dan na Green stageu nastopili še Friska Viljor, Yodelice, Irie Revoltes, Mono & Nikitaman, Apocalyptica ter Dropkick Murphys. Ameriško britanski dvojec The Kills pa je na glavnem Race stage odru dokazal, kako polno glasbeno izkušnjo lahko ponudita le dva glasbenika na odru. Umazani kitarski zvoki izpod prstov Jamiea Hincea in energièen vokalni nastop Alison Mosshart je kombinacija, ki v ¾ivo deluje prav tako dobro kot na studijskih posnetkih. Za Crystal Fighters in 3 Feet Smaller so si obiskovalce pod glavnim odrom podjarmili Elbow iz Manchestra. Vokalist Guy Gurvey je s svojim sanjskim glasom bo¾al ušesa vseh ljubiteljev in tistih, ki so po nakljuèju prišli zraven. Tehnièno dovršena izvedba podprta s spremljajoèo godalno zasedbo je dosegla vrhunec s komadom Grouds for divorce. Tik pred zaèetkom skladbe se je nebo nad parkom zlovešèe stemnilo kar je opazil tudi Gurvey in publiko pripravil do tega, da je s skupaj z njim pela, naj oblaki izginejo. Po prvih ritmih je bila evforija tako moèna in ozraèje tako èustveno nabito, da smo vsi dobesedno komaj èakali, da se oblak strga nad nami, kar se je tudi zgodilo. V par minutah smo bili premoèeni do ko¾e, a nam je bilo vseeno, saj je de¾ samo dodatno romantièno obarval enega vrhuncev festivala – nastop skupine Elbow.

Ko se je vreme pomirilo in ko smo mislili, da nas niè veè ne more presenetiti so Race stage zavzeli Kasabian in ustvarili popolno norijo med obiskovalci. Udarni ritmi, rezke kitare in distorzirane basovske linije so ustvarili energijo, ki se je prek koncertnih luèi pomešala z mno¾ico, se zmoèila v blatnih lu¾ah in odbijala nazaj na oder, kar je dalo bendu še dodaten zagon. Veèer so sklenili Nemci Deichkind, ki v glasbi kombinirajo hiphop in elektronske vzorce. Nekaj moèi nam je po zelo napornem dnevu oèitno le ostalo, saj smo se kljub utrujenosti odpravili še v Night Park, kjer je Boys Noize premikal ogromno mno¾ico moènejših ritmov ¾eljnih obiskovalcev. ®ivahne projekcije in basovski toni, ki si jih lahko èutil v ¾elodcu so se po ogromnih hangarjih odbijali še pod prsti Marka Knighta, Chrisa Lakea in ostalih. 

Zadnji dan festivala so zaznamovali vroèina in sonce ter prièakovanje po še kar nekaj obetavnih glasbenih toèkah. Eden bolj zanimivih nastopov na t.i. Green stageu so bili poleg velikih The Chemical Brothers, nedvomno Friendly fires. Poskoèni Angle¾i, ki imajo za sabo ¾e dva albuma so bili vidno navdušeni nad odzivom raznovrstne mno¾ice, ki se je zbrala pod njimi. Anna Calvi, Hadouken, K’s choice, Panic!At the Disco, Jimmy eat world , The Ting Tings in Rise against  pa so na glavnem odru ogrevali publiko do prihoda najbolj prièakovane skupine festivala Foo Fighters. Zadnji dan je bil tudi najbolj obiskan, saj se je do veèera zbralo vsaj dvakrat veè ljudi kot v prejšnjih dnevih. Tako je bilo te¾je priti do pijaèe in hrane, mno¾ica pa je delovala kar malo zastrašujoèe, ko je nestrpno èakala na nastop Davea Grohla in kolegov. A vsa napetost se je sprostila skozi buèen aplavz in krike takoj, ko je iz zvoènikov zazvenela prva nota iz Grohlove kitare. Ljudskemu Grohlu so Avstrijci tako rekoè jedli iz roke. Med vrhunskim, dinamiènim nastopom, so se Foo Fighters poklonili še umrlim v nevihti na belgijskem festivalu Pukkelpop, kjer zaradi pietete do ¾rtev niso nastopili. Po skoraj vseh uspešnicah iz svoje diskografije so se Foo Fighters poslovili z izgovorom, da jih organizator meèe z odra, kajti drugaèe bi po besedah Grohla lahko igrali, dokler ne bi omagali. A vseeno je bilo po treh napornih a sladkih dneh lepo poèasi v koloni odpešaèiti do tabora in si s poèitkom nabrati prepotrebnih moèi za pot domov.

Enajsti Frequency je spet postregel z odliènim line-upom, dobro organizacijo in vsesplošnim vtisom. Se vidimo naslednje leto.

Veè fotografij s festivala pa si ¾e lahko ogledate v Infosceni.

Tekst in Foto: Nastja Božič