Flešerski boršč.

Odločil sem se, da malo poglobim svoje kuharsko znanje, zato bom vsake toliko skuhal kaj dobrega, poslikal proces in ga opisal v tem blogu. Dolgočasnemu naštevanju, kot smo ga vajeni pri receptih se bom pa probal izogniti tako, da se bom vsakič čim bolj stereotipsko znesel nad drugo subkulturo

Torej, Boršč. Ja-ja to je tista ruska mesna enolončnica z rdečo peso, zeljem in krompirjem o kateri ste me nekateri že spraševali. V bistvu se niti ne ve točno kdo se jo je prvi spomnil – bratje-slovani Rusi ali bratje-slovani Ukrajinci. Oba naroda si lastita to župo ter zanikata obstoj njene katere koli druge domovine. Receptov za boršč je več kot kretenov na SAZAS-u, zato vas bom seznanil z enim, ki se mi zdi najbolj priročen J.

Glede na to, da se je pred kratkim naši državici pripetil prihod več glasbenikov elektronske usmerjenosti kot so različni Tiestoti, Sanchezi, Shahi in ostali Moralesi, bo prva jed na mojem blogu flešerska J. Slike procesa priprave enolončnice so malo zamegljene, ker sem slikal na telefon brez fleša, ampak nič zato, kajti kot pravi flešerji morate za pripravo flešerskega boršča vstati pozno popoldan, po divje prerejvani noči. V vaših prekrokanih glavah bodo zelenjava, meso in lonci prav tako malo zamegljeni, če ne že kar »oblikovno izzavni« hehehe.

V glavnem, pripravite si svojo anti-hangover terapevtsko pijačo, zložite pred sabo sestavine in začnite ustvarjati.

Potrebovali boste sledeče: zelje (lahko sveže, lahko kislo, najbolje pa kar oboje hkrati), krompir, paradižnik, pasirani paradižnik, čebulo, korenje, rdečo peso in meso. Meso mora biti goveje in obvezno z mastjo in kostjo. Priporočam goveja prsa, meso je dosti mehko in posledično flešersko z amfetamini kompromentirano zobovje ne bo preveč stradalo, hrustanec pa da objeeesten bujon.

Meso razrežete na take koščke, ki jih lahko brez težav zatlačite v usta. V vreli soljeni vodi jih kuhate na minimalnem ognju najmanj 40 minut. Ne pozabite tu pa tam sneti sivo peno, ki nastaja na površini vode. V njej je vsa svinjarija. Prav zato je pa nikakor NE smete vreči stran. Posušite jo s sladkorjem, zdrobite in na naslednjem party-ju ponudite v vohanje nekomu, ki je večja maškara kot vi. S časom jih boste vse pomorili.

Krompir narežete, rdečo peso, korenje in zelje nasekljate, paradižnik predelate v mezgo. To storite tako, da paradižnik prerežete napol in ga pritisnete z notranjo stranjo na sekljalnik, na ta način vam kožica ostane v roki. Dodatni bonus je tukaj to, da si lahko ob tem tudi do krvi opraskate členke in se potem bahate “kok ste prebutal unga varnostnika, k vas zadnjič ni hotu not spustit”.

Po zaključku z zelenjavo vas lahko slika pred vami spomne na gramofone in mešalno ploščo. Pozor! Ne smete pasti v stanje časovno neomejenega day-dreaminga o tem kako vrtite plošče na Ibizi ob torkih in petkih. Strnite svojo voljo v pest in kuhajte naprej.

Počasi se zaveste, da zagon od tuša pojenja. Rdeča pesa se vam v ponvi duši dobrih 10 minut, zato pa imate čas, da popravite nivo top flešerskega hormona – serotonina v svojem telesu z ustrezno dolgo lajnico speeda. Yupiii, spet ste dobre volje!

V tem stanju emocionalne ekstaze z vseobjemajočo ljubeznijo dodate v ponev še korenje in čebulo. Nastal bo še kar psihadelični barvni vzorec (pardon, pozabil sem slikat). Ob ustrezni glasbeni spremljavi bodo vaši kemično stimulirani možgani spremenili te barvne signale v divji ples. Trajal bo tja do 15 minut, kolikor je potrebno za drugi del dušenja.

Prijemanje zelenjave na ponev v zadnjem trenutku preprečite z dodatkom v mešanico paradižnikove mezge in nekaj žlic pasiranega paradižnika. /Flešerji! “nekaj žlic” pomeni 3-4, ne pa cel tetrapak, to ni redbull-vodka, ni terba prazniti “do dna”./ V ponev prav tako dodate pol kozarca tekočine iz lonca, kjer se kuha meso. Vse skupaj se duši naprej dokler tekočina ne izhlapi.

OPOZORILO! Oseba, ki med krajo polovice kozarca tekočine iz lonca ni ukradla tudi kosa mesa s kakšnim kreativnim izgovorom sploh ni pravi flešer in naj nemudoma neha kuhat, ker si tega ne zasluži!

Ukradeno je seveda treba z nečem nadomestiti. V lonec vržete krompir. V loooooneeeec sem rekel, ne v ponev! J

Ko tekočina v ponvi izhlapi nastane gosta zelenjavna zmes sledečega izgleda:

Zdaj pa ne zajebat. V lonec gre prvo sveže zelje, čez 5 minut pa še kislo in mešanica iz ponvi. Mmmmm, aroma vam kar zašibi kolena. Veselo prižgite še en džojnt za dober tek. Pribljižno takrat, ko boste otresli zadnji pepel v cvetljični lonec svoje mame, bo juha nared. To ugotovite po krompirju – če je krompir kuhan, je juha gotova. Dodate še peteršilj in zavijete lonec v brisačo za 10 minut za dodatno aromatizacijo.

V tem času si naštimate še svoj najljubši chill-out mix, se sprostite s poppersom in po dodatku smetane uživate v flešerskem boršču.

PS. Stay tuned za prihajajoče viking metalske sirove piškote, kot tr00 nordijsko pivsko zakusko, rapperske perutničke, emo anti-hangover sirovo juho and many more.