Financiranje doktorskega študija negotovo

Ni komentarjev

Kot še mnogo drugega, je tudi naš sistem sofinanciranja visokega šolstva naravnan še na stare, torej pred-bolonjske programe in je ob prehodu na nove nevzdržen. Iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) so sicer sporočili, da skupaj z univerzami pripravljajo novo shemo financiranja doktorskih programov, ki pa naj bi spodbujala predvsem raziskave za gospodarstvo. Iz MVZT pa so nam sporočili, da naj bi se študentom, ki so se lani vpisali v nove doktorske programe, omogočilo sofinanciranje še za preostala dva letnika, uradnih informacij pa še ni in študentje so v dneh, ko se odločajo za vpis, še vedno v negotovem položaju.

Da bo sistem financiranja visokega šolstva potrebno zastaviti na novo, je jasno že nekaj časa, a še vedno ni konkretnih premikov v to smer. Ob pripravi izhodišč za Nacionalni program visokega šolstva za obdobje 2010 – 2020 je MVZT visokošolske partnerje seznanil zgolj z nekaj smernicami novega sistema financiranja, ki pa so ta trenutek presplošne, da bi si študenti lahko predstavljali, kako bo zastavljen njihov študij oz. predvsem financiranje tega. Trenutno je objavljen podatek, da naj bi bil doktorski študij sofinanciran približno 600 kandidatom, kar je še vedno zanemarljiv podatek ob dejstvu, da je bilo za lansko študijsko leto razpisanih 3.840 mest za doktorski študij.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na težave pri sofinanciranju podiplomskih programov opozorila že lani z več pozivi in dvema odprtima pismoma na MVZT s pozivom k čim prejšnji objavi razpisa za sofinanciranje. Med drugim je bilo zapisano:

Menimo, da je opuščanje sofinanciranja podiplomskega predvsem doktorskega študija nedopusten poseg v visokošolski prostor, saj ga ne nadomeščate s financiranjem v celoti oz. ustreznimi nadomestnimi elementi, ki bi dostopnost podiplomskega študija ohranjali in povečevali. Menimo, da se morajo sredstva, do sedaj namenjena sofinanciranju podiplomskega študija, še povečevati, hkrati pa vzpodbujati kakovosten, sodoben doktorski študij.

Menimo, da je odlašanje z razpisom za sofinanciranje starega podiplomskega in novega doktorskega študija nedopustno, saj takšno ravnanje postavlja v negotovost tako študente kot tudi visokošolske zavode. Potencialni doktorski študenti bi morali čim prej, vsekakor pa še pred vpisom, izvedeti, če bo njihov študij sofinanciran, zato študijsko leto narekuje tempo razpisa, kljub temu, da datum ni več določen z uredbo /…/  Predlagamo, da se v uredbo o financiranju visokega šolstva vrne tudi rok, ki je prej veljal za razpis, saj menimo, da si študenti zaslužijo pravočasne informacije o tem, kakšne bodo njihove možnosti za študij oz. financiranje tega. Ne želimo si namreč, da bi do podobnih situacij prihajalo tudi v prihodnje.  (ŠOS, 2009)

Prav tako je Študentska organizacija Slovenije predlagala celostno ureditev sistema financiranja kot tudi pogoje, ki naj veljajo v prehodnem obdobju:
 
Ministrstvo pozivamo k celostni ureditvi sistema financiranja in pripravi nove uredbe o financiranju visokega šolstva, za prehodno obdobje pa predlagamo, da ostanejo pogoji sofinanciranja taki, kot so veljali doslej in da se morebitne novosti v sistem ne uvajajo brez tehtnega premisleka in ustreznih analiz stanja. Na Študentski organizaciji Slovenije nasprotujemo vsakršnim spremembam v sistemu financiranja, ki bi pomenile poslabšanje položaja študentov. (ŠOS, 2009)

Do sistemske prenove financiranja še ni prišlo, zato ŠOS upa, da trenutna rešitev ne bo dokončna in se bo z novim sistemom uredilo ustrezno (so)financiranje vseh treh bolonjskih stopenj. ŠOS prav tako poudarja nujnost tako teoretskih kot aplikativnih znanj in razvoja znanosti v obe smeri, pri čemer študenti ene ali druge usmeritve ne smejo biti oškodovani. (Priložene so tudi analize ŠOS o shemah mladih raziskovalcev po področjih, ki pričajo o tem, da so gotovo v prednosti naravoslovni in tehniški programi.)

ŠOS je večkrat predlagal tudi razpis ustrezno manjšega števila vpisnih mest na doktorskem študiju, v primeru, da država ne zmore finančnega bremena teh programov ali so družbene potrebe po doktorskih znanosti manjše. Trenutna slika namreč pomeni zavajanje študentov s sicer velikim številom razpisanih mest, ki pa – zaradi finančne nedostopnosti – kandidatom realno niso dosegljiva.

Glede na to, da tudi MVZT izpostavlja problem masifikacije doktorskega študija, do katere je prišlo zaradi ukinitve pred-bolonjskih znanstvenih magisterijev, je ŠOS predlagal tudi ustrezno ureditev ravni izobrazbe in primerljivost med pred-bolonjskimi in novimi programi, ki študente ne bo silila v podaljševanje študija, sistem pa bo omogočal doseganje akademske odličnosti.

ŠOS upa, da bo MVZT vse spremembe financiranja uskladilo z vsemi partnerji, pri čemer so bili študenti do sedaj izključeni, saj se o novih shemah usklajujejo MVZT in univerze same. Prav tako pa ŠOS vnovič poziva MVZT k čim prejšnji objavi informacij za študente, ki so že ali pa se odločajo za vpis v doktorske programe, saj se marsikdo odloča za vpis tudi na podlagi podatka o načinu (so)financiranja. ŠOS ob tem tudi vnovič poudarja nedopustnost promoviranja posojil za študij, ne glede na to, na katero stopnjo se vpišejo kandidati.