Fiktivni študentje – zares problem?

Kaj pomeni biti študent? Samostojno študentsko življenje, študentske zabave, študentski domovi polni novih morebitnih prijateljev, siromašna študentska prehrana na bone in seveda veliko učenja. Zares mislite, da je temu tako?

Letos je bilo vpisanih na študij višjih in visokih šol 19.098 študentov in študentk – je pa na voljo še 3.rok vpisa. Skupaj imamo letos vpisanih 107.233 študentov. To bi z matematično igro odstotkov pomenilo 5% celotnega prebivalstva Slovenije in seveda se tukaj nato pojavljajo vprašanja in kritike politikov, da je vpisanih veliko “fiktivnih” študentov in da predstavlja to za državo velikanske izgube; študentsko delo – manjši davki, prehranjevanje prek študentskih bonov – izdatek za državno blagajno, cenejše vozovnice za mestni avtobus – izguba za univerzitetna mesta, izgubo beležijo tudi višje in visoke šole – vsaj tako pravijo, ter zdravstveno zavarovanje – študentu pripada zaradi statusa.. Poglejmo hitre izračune, ki temeljijo na osnovnošolskem znanju matematike.

Predpostavimo, da je 25% vpisanih študentov “fiktivnih” in vpisanih na študij zaradi vseh zgoraj navedenih ugodnosti. Fiktivnih študentov je potemtakem 4774 oseb kar sploh ni majhno število. Koliko je pa brezposelnih oseb? Po zadnjih podatkih je na ZRSZ prijavljenih 106.996 oseb, ki na vse pretege in vloženi trud nikakor ne najdejo dela. Razpisanih prostih delovnih mest za območje Slovenije pa je 1680. Moje vprašanje, ki bi ga rad zastavil vsem študentom je: “Kaj menite koliko fiktivnih delovnih mest je razpisanih na ZRSZ?”; škoda, ker se tudi “fiktivni” študentje ne prijavijo na zavod in rešijo s tem pereče vprašanje glede zdravstvenega zavarovanja, ki pripada vsakemu državljanu Republike Slovenije brez plačila, če je na zavodu in prejme denarno nadomestilo zaradi brezposelnosti ali pa prične prejemati socialno pomoč zaradi socialne ogroženosti.

Študentski boni – potrebno je vedeti, da država študentov ne nudi brezplačne prehrane, ampak da nudi subvencije za študentske bone. Torej pri tako strahotno dragih cenah prehrane (zlasti v Ljubljani) bi brez subvencije študent lahko jedel le doma narejeno pokovko. Brez državnih subvencij, država ogroža vpisovanje mladih na študij; “ne le fiktivnih!”.

Mesečne vozovnice za avtobus – (so po mnenju večine študentov še vedno predrage).

3000 evrov na leto stane v povprečju državo vsak študent, tudi fiktivni. Torej izguba države, ki nastane zaradi fiktivnih študentov je 14.322.000€ letno ali 1.193.500€ mesečno. Ali so potemtakem fiktivni študentje zares glavni razlog za velikanske izgube države in šol?

Vredno za razmislek… se nadaljuje!

Tekst: Z.T.