%&#”)FG$”&”%”*?>_

Kako se prepričati, da ne streljaš vse povprek?

Pridejo dnevi ko se ti nabere preveč vsega na glavo. Ne me narobe razumet. Jaz uživam ko so moji dnevi zapolnjeni z službo, sestanki, pomočjo ljudem, druženjem, treningi, ko učim, ko se pripravljam na kaj. Najboljši dan je zame tisti, ko delam od jutra do večera. Potem pa pride obdobje ko se mi nabere toliko dela, da izgubljam čas samo s tem ko razmišljam česa se lotiti. In če te vmes prime še vnema za pisanje diplome si pa sploh v riti.

Ampak to še preživim. Odpovejo mi kolena. Dodajmo še prvi dan menstruacije. Za fante: PMS je jeba. Prvi dan menstruacije je dvojna jeba (vsaj pri meni).  Krči, bolečine, luže med nogami, premalo energije. Ampak nekaj takšnega se zgodi vsake toliko. 

Potem pa še pridem do spoznanja, da so okoli mene ljudje, ki lažejo in tlačijo druge v drek. Zakaj? Ker potem bom njih imela rajši? Hm pa zakaj, če v bistvu tako ali tako oni mene ne marajo. Drugi razlog, ki se ga spomnim je, da me tako ne marajo, da lažejo o mojih prijateljih, da bi se skregala s temi ljudmi, ki so super in imela manj prijateljev. Ali pa so pač spoznali da so naredili napako in ne znajo drugače.

Pa vse to razumem. Ampak….a so ljudje res tako neumni, da bom jaz na prvo žogo verjela človeku s katerim nimam najboljših odnosov in mi preko posrednikov pošilja neke glupe in neresnične informacije? Da imam 13 let in svojih prijateljev ne bom vprašala če je to res? A je večina naše generacije ostala v osnovni šoli in se šlatajo in "šuntajo"? AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA (še dobro da se tole ne sliši).

Danes so vsi tečni. In jaz sem njihova kraljica. 

p.s.: Hvala koker španjelček. Kraljica ma te rada (eh interna)