Exhumed uživali v vzdušju Gala Hale

V torek, 18.10.2011, sem si imel čast ogledati enega prvih resnejših grindcore dogodkov v tej sezoni pri nas. Šlo je za koncert skupin Exhumed, Cephalic Carnage in domačih Dickless Tracy.

Dickless Tracy so bend iz Brežic,  ki je nastal sedaj že davnega leta 1997 kot trio, za pa seboj imajo 3 celovečerne albume, in nekaj malih plošč. Zadnjo, z naslovom 4-Way Split Fetus, so izdali leta 2010. V kratkem času, ki so ga imeli na voljo, so nam predstavili  komade iz svojega celotnega ustvarjalnega obdobja. Reči pa moram, da gre za zelo zabavno skupino, ki vključuje tudi  nekaj elementov kabareja, tako da sem se nekajkrat resno nasmejal ob domislicah pevca. Samega poslanstva predstavnikov grindcore struje ne jemljejo preresno, kar pa ne vpiva na kvaliteto izvedbe. Poleg tradicionalnih death / grind komadov, so odigrali tudi po eno crust punk  in eno black metal skladbo, ki je bila še posebej zabavna. Glede na celoten koncert moram pohvaliti sam zvok v Gali Hali, ki je bil kot vedno udarniški, tako da gre za moje pojme za eno najboljših, če ne kar za najboljše koncertno prizorišče pri nas. Mogoče se sem in tja ni slišalo spremljevalne kitare in basa, vendarle pa je bil zvok skozi celoten koncert zelo poln in poslušljiv.

Cephalic Carnage prihajajo iz Denverja, ki je glavno mesto zvezne države Colorado, v katero je postavljeno tudi mestece South Park. Ne vem ali so zadeve povezane, vendar bi bili ti fantje glede na svoj performans  v mladih letih gladko sošolci Stana, Cartmana in ostalih. Sicer gre že za star band, ki je nastal leta 1992, za seboj pa imajo šest studijskih albumov. Za njih pa sem prvič slišal leta 2007, ko so izdali album Xenosapien, ki je požel tudi zelo dobre kritike. Njihova glasba vključuje elemente grinda in tehničnega death metala, s šcepcem metalcorea, česar pa ne zlorabljajo, kot večina novodobnih bandov, tako da z breakdowni ne pretiravajo in jih ne vlečejo v nedogled. Na odru so zelo sproščeni, najbolj pa izstopa basist, ki se očitno zelo dobro počuti v centru pozornosti. Njegovega prijatelja pevca to niti najmanj ne moti, sej se med besedičenjem basista sam umakne malo nazaj, na krepčilne dime meni neznanih zeliščnih cigaret. Ne vem točno, kaj naj bi pomenili izrazi »crrrranberry sauce« in »suicide silencccee«, vendar pa  so bili slišati zabavno. Odigrali so spodoben set, primeren za torkov večer. Pred odrom pa so se obiskovalci tudi lepo zabavali v mini mosh pitu. V duhu njihovega mota beer, weed and grindcore so se poslovili in odprli oder za ameriške grind mesarje.

Exhumed prihajajo iz Kalifornje, ki velja za zibelko grindcora. Za seboj nimajo samo malo morje izdanih demov in mini plošč, ampak tudi sedem albumov. Zanimivo je, da je bil prvi album izdan šele leta 1997, kljub temu, da fantje delujejo že od leta 1990. Temu je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da je bil tega leta glavni protagonist Matt Harvey star šele 15 let. On je tudi edini, ki je med ustanovnimi člani še vedno v bandu. Glasba na ploščah se mi je ob poslušanju zdela veliko bolj death  / grind, kot je zvenelo na koncertu, kjer se mi je celotna kombinacija zdela bolj mešanica med thrash metalom in grindom, kar je vsekakor osvežitev. Mattov vokal je visok in rezek, vsekakor pa zelo značilen. Poleg pravih death momentov, ko smo bili vsi hvaležni, da so bili prostori prizorišča nekdanji zapor s trdnimi stenami, se pevec, ki je tudi kitarist, in drugi kitarist čisto po trešersko izmenjujeta pri igranju solaž, med koncertom pa nam je Wes Caley uprizoril pravo oldschool kitarsko monodramo. Pokazali so nam, kako se gleda skozi oči kadavra, nam predstavili Necromaniaca ter povedali, da imajo »All guts, no glory«, če naštejem samo nekaj komadov. Odziv publike je bil odličen, kar je priznal tudi frontmen, še posebej pa nam je sedla pohvala, da smo veliko boljši od Avstrijcev, ki so jim na Dunaju igrali prejšnji dan.

Hvala Matt, vendar to vemo že sami.

Tekst: Nejc Medved
Foto: Exhumed Myspace