Evroštudenti bodo brali in potovali

Vsaka od 30 držav, ki so vključene v raziskavo Evroštudent, ima določeno kvoto študentov, ki morajo izpolniti anketo, da je vzorec reprezentativen. V letošnji raziskavi, ki jo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport vodi Študentska organizacije Slovenije (ŠOS), je sodelovalo 3750 slovenskih študentov, kar je največ doslej, k sodelovanju pa jih je uspela pritegniti tudi ob pomoči sponzorjev. Slovenski študenti so precej pasivni tudi v primerih, ko bodo zbrani rezultati v pomoč pri oblikovanju politik za izboljšanje položaja študentov v Sloveniji.

Včeraj popoldne je tako potekala podelitev glavne nagrade, bona v vrednosti 500 evrov študentske turistične agencije STA potovanja, ki ga je na podlagi računalniškega žreba prejela Vesna Cesar, študentka ekonomije. Kot je povedala nagrajenka, ji bo nagrada prišla prav, saj je že razmišljala o študiju ali opravljanju prakse v tujini, a želje zaradi finančnih ovir do zdaj še ni uresničila. Različne nagrade pa bo prejelo še 1500 drugih študentov, ki so sodelovali v raziskavi.

Spletno anketiranje je potekalo dobra dva meseca, celoten projekt pa bo trajal več kot eno leto. Zbrane ankete bodo zdaj obdelali, prvi rezultati pa bodo znani že jeseni. Končno poročilo z mednarodno primerjavo vseh 30 držav, ki so sodelovale v raziskavi, bo nared pomladi 2014. Že zdaj pa so na spletni strani www.evrostudent-2013.si objavljeni zanimivi povzetki preteklih raziskav o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti študentov, kot na primer:

• Po podatkih raziskave Evroštudent iz leta 2010 je zgolj 4,4 odstotka študentov vključenih v študij na daljavo. V ZDA na primer pričakujejo, da bo leta 2014 kar 80 odstotkov ameriških študentov sodelovalo v e-učenju, medtem ko je leta 2009 ta delež znašal približno 44 odstotkov.
• Kar 40,8 odstotka študentov navaja dodatne stroške kot veliko oviro pri mobilnosti. Najpogostejši razlogi, zakaj se ne odločijo za študijsko izmenjavo v tujini, so še: nepoznavanje tujega jezika, strah pred predavanji v angleščini, prevelika navezanost na domače okolje in družino, zamudni birokratski postopki in nepriznavanje izpitov, opravljenih v tujini. Slednje še najbolj nazorno kaže na slabo implementacijo bolonjske reforme in nepoznavanje njenega bistva.
• Rezultati raziskave Evroštudent iz 2010 kažejo, da ima šest odstotkov študentov vsaj enega otroka. Na evropskem nivoju predstavlja delež študentskih družin od enega do 8 odstotkov študentske populacije (največji odstotek v Skandinaviji in Estoniji).
• Največji delež slovenskih študentov (43,8 odstotka) pred vpisom na visokošolski zavod pridobil izkušnje na trgu dela v obliki občasnih del, ki so trajala manj kot leto dni ter manj kot 20 ur na teden.
• Med slovenskimi študenti je glede na pretekle raziskave zaznati pozitivne trende pri znanju tujih jezikov. Najbolj obvladajo angleščino (99 odstotkov), sledita ji nemščina in španščina.
  Podobno ugotavljajo tudi evropski kolegi, saj v dveh tretjinah evropskih držav več kot petina študentov dobro govori vsaj dva tuja jezika – podatki pa se najbolj razlikujejo glede na socialno ozadje.