Evropska mladina na internetu previdna

Ni komentarjev

Pri osveščanju o varni uporabi svetovnega spleta bi bilo potrebno več pozornosti  posvetiti mladim med 15. in 17. letom, saj rezultati Insafe-ove raziskave jasno kažejo, da mladi v tej starostni skupini najpogosteje uporabljajo nove tehnologije ter hkrati na internetu tudi največ tvegajo. Avtorici poročila raziskave, v kateri je sodelovala tudi slovenska točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE-SI, Alexa Joyce in Janice Richardson še posebej izpostavita tvegana ravnanja mladih pri uporabi MSN. 

Insafe, krovna organizacija točk osveščanja o varni rabi interneta, je med 6. decembrom 2006 in 1. februarjem 2007 opravila spletno raziskavo  o obnašanju otrok in mladostnikov pri uporabi novih tehnologij v obliki spletnega vprašalnika. Vprašalnik je bil na voljo v večini evropskih jezikih, tudi v slovenščini. Vprašalnik je še vedno dostopen tudi na spletni strani slovenske točke osveščanja o varni rabi interneta www.safe.si.

Vsi sodelujoči, med njimi tudi mladi slovenski uporabniki interneta, so na koncu vprašalnika prejeli rdeči, rumenkast ali zeleni znak, ki ponazarja njihov faktor “tehnološke moči” (angl. “tech power factor”). Na osnovi nepravilnih odgovorov pa so prejeli še nekaj nasvetov o varnosti na spletu.

Večina respondentov, to je 2.241, je stara 13 let, presenetljiv je tudi odziv respondentov nad 18 let – 1.830. 453 respondentov je mlajših od 10 let, 264 pa je starih 18 let.

Nekaj izsledkov:

56% mladih je pri uporabi MSN sicer previdnih in ne sprejema povabil v kontakte  z neznanci.
Vendar pa se enak odstotek mladih odloča za javni profil in je pripravljena pisati in deliti z drugimi “veliko stvari o svojem življenju”.

Nadaljnjih 32% respondentov ne ve, ali je njihov profil javen ali zaseben. Točke osveščanja o varni rabi interneta bi tako morale še bolj spodbujati mlade k uporabi zasebnih profilov.

Mladi kažejo interes po pridobivanju novih znanj v zvezi z internetno varnostjo: 53% respondentov pravi, da bi poslušali svojega učitelja in bi, po potrebi, poskušali ravnati drugače. Le 24% tema varnosti na internetu ne zanima.

53% mladih bi za registracijo na stran s spletnimi igrami posredovalo le osnovne zahtevane informacije, medtem ko bi se jih 36% prijavilo z lažnimi podatki.

62% mladih bi se odzvalo na “happy slapping” fotografijo, po potrebi bi povedali odrasli osebi. 35% otrokom mlajših od 10 let pa se takšne fotografije zdijo zabavne in bi jih poslali naprej svojim prijateljem.

73% mladih sicer upošteva nasvet o izogibanju osebnih srečanj z osebami, ki jih spoznajo na internetu. Vendar pa s starostjo odstotek tistih, ki staršem ne povedo za  tovrstna srečanja z “neznanci iz interneta”, narašča.

44% mladih bi sliko s pornografsko vsebino, ki bi jo dobili od svojih spletnih prijateljev, ignoriralo. 36% bi takšno sliko sliko pokazalo staršem ali učitelju. 20% mladih pove, da ne vedo, kako bi ravnali, če bi se znašli v takšni situaciji. Ponovno pa se izkaže, da bi desetletniki v večji meri (60%) povedali svojim staršem, da so prejeli sliko s pornografsko vsebino, kot osemnajstletniki (30%).

83% mladih bi svoje starše prosilo, da jim z njihovimi kreditnimi karticami poravnajo stroške odobritve igranja spletnih iger. 20% otrok mlajših od 10 let bi kreditno kartico staršev uporabilo brez njihovega dovoljenja, 20% pa bi uporabilo lažne podatke. Le 10% šestnajstletnikov bi storilo enako.

50% respondentov bi prekinilo prednaročniško razmerje, če bi imelo težave s prejemanjem nezaželenih SMS sporočil. 36% bi spremenilo svojo številko in bi o incidentu obvestilo prijavno točko. Okoli 30% mlajših od 10 let ne ve, kaj storiti v podobnih primerih.

»Poleg omenjenih tem bi bilo potrebno preučiti specifične vidike spletnih aktivnosti mladih med 15.-17. letom,  kot so npr. spletno nasilje, odkrivanje spolnosti ipd » še doda Alexa Joyce.