Infoscena priporoča

Jardier (+ gost: Daniel Vezoja) / Channel Zero

Fotogalerije

Fotke z žurov, koncertov in festivalov

Klubi

Glasuj za svoj najljubši klub v Sloveniji

Fotografi

Predstavitev uradnih fotografov Infoscene

21
May
Screaming Headless Torsos
21:00
15€


NEW YORK V CVETLIČARNI, Torek, 24. maj 2016 , ob 21. uri

JAZZ/ROCK/FUNK

SCREAMING HEADLESS TORSOS feat. DAVID FIUCZYNSKI

/20. OBLETNICA USTVARJANJA/

Produkcija: CVETLIČARNA/BRANE RONČEL 2016

DAVID ‘FUZE’ FIUCZYNSKI kitara
FREEDOM BREMNER vocal
REGGIE WASHINGTTON bas
DANIEL SADOWNICK tolkala
JAMES ‘BISCUIT’ ROUSE bobni

AKTUALNI VIDEO ‘CODE RED’

‘FIELD OF LIGHT’ LIVE IN MALAGA’

“Ob zasedbah kot je Lost Tribe, ustvarjajo Screaming Headless Torsos novo zvrst brezkopromisnega glasbenega spajanja, ki bi se ga razveselil sam Miles.” David Adler (Allmusic)

»Vsi se poklanjajo pokojnemu Hendrixu, sam pa se bom poklonil živemu Hendrixu.« David ‘Fuze’ Fiuzcynski

Screaming Headless Torsos (SHT) je pionirska, žanrsko hibridna rock skupina, ki jo je ustanovil kitarski virtuoz, profesor in so-Guggenheimovec David Fuiczynski. Poslušalci bodo priča »dvanajsttonskim ritmom in atonalni vročici«, o kateri prepeva pevec Dean Bowman v njihovi prvi uspešnici Vinnie. Novi oboževalci pa se bodo srečali še z izjemno zbirko body-rockerskih ritmičnih vložkov, čudaških inštrumentalnih zavojev in mikrotonalnih kitarskih misterijev. Čeprav naj bi njihov prvenec Sreaming Headless Torsos (založba Warner Discovery, 1995) spadal v žanrsko kategorijo pop-rocka, so oboževalce in kritike obeh, rock in jazz, taborov osvojili z rockersko svobodomiselnostjo, čisto ustvarjalnostjo ter ravno pravo mero improvizacije. V reviji Musician Magazine so jih leta 1996 uvrstili med najboljše zasedbe leta in zapisali, da »svoje izjemne jazzovske veščine imenitno harmonizirajo z ljubeznijo do težkih rifov«. Na glasbenem portalu Guitar Player pa lahko preberemo, da Torsos »združujejo modern prijem visoke kulture s pretanjenim občutkom za neokrnjeni groove«.
Kmalu po izidu prvenca so se SHT odpravili na turnejo po Japonski, obeh Amerikah in Evropi, nato pa izdali album, ki so ga leta 1996 v živo posneli prav na Japonskem.

Zaradi kreativnih in osebnih razhajanj se je skupina v poznih devetdesetih razšla, a leta 2004 so se na sceni pojavili ponovno z novim pevcem in frontmanom Freedom Bremnerjem, ki je pred tem sodeloval s simfoničnim umetnikom in producentom Mobyjem. Tako so se Torsos vrnili z drugačno energijo in najprej izdali studijski album Torsos 2005, ki sta mu sledila kompilacija uspešnic Choice Cuts (2006) in DVD LIVE!!! In New York & Paris, ki je bil v živo posnet v pariškem klubu New Morning in v koncertni hiši Knitting Factory v New Yorku. Reanimacijo skupine so potrdili s turnejama po Evropi in latinski Ameriki, temu pa je sledil še pojav močne baze SHT oboževalcev v Mehiki. V Billboard Magazine so zapisali, da Torsos izvajajo »vrhunske zvoke, ki definirajo sodobno glasbeno pokrajino«. Zato so se zelo zgodaj v karieri dvignili na višji nivo in so bili vedno bolj prepoznavni po kakovosti in številnosti izdanih albumov. S tem so si prislužili sicer izmuzljiv, a globalno kultni status pri svojih oboževalcih, ki na YouTube kanalih v čast SHT objavljajo razne izvedbe njihovih skladb in na blogih ugibajo, kdaj bodo izdali kaj novega in kako bodo zveneli. Leta 2010 je skupina izdala prvi video single s pevcem Bremnerjem imenovan Dead Christmas Trees, produciral pa ga je Gregg Fine. Leta 2014 je SHT izdala težko pričakovani album Code Red, ki ga je ob Greggu Fineu produciral tudi 14-kratni dobitnik nagrade grammy, rock producent Ron Saint Germaine. Na albumu gostujejo umetniki James Valentine, kitarist skupine Maroon 5, Bernie Worrell, legendarni klaviaturist in ustanovni član skupine Parliment Funcadelic in dobitnik nagrade grammy leta 2013, klaviaturist, saksofonist ter vodja zasedbe Robert Glass Experiment, Casey Benjamin. Torsos so dejali, da aktualni album bolj usmerjajo skladbe kot posamezni odseki, z navdihom, ki vključuje electro-soul, rock, hip-hop in mikrotonalno roots glasbo.

DAVE FIUCZYNSKI /KITARA/

Ikonoklastični in ustvarjalni jazz-rock kitarist David ‘Fuze’ Fiuczinsky, jazz glasbenik, ki ne želi igrati jazza, je v svetovnih medijih požel obilico hvale kot iznajdljivi kitarski mojster z neopredeljenim, izzivialnim in poživljajočim glasbenim slogom. Fuze je izjemno izviren umetnik, ki je doslej izdal že sedem albumov, najbolj pa je znan kot vodja skupine Screaming Headless Torsos. Fuzejevi posnetki so mešanica tradicionalnih ter sodobnih zvokov in ritmov, nekakšen spoj ambientalnih besednih improvizacij, world music, funk-rock, jazz, metal, dub in drum & bass elementov, z dodatkom Fuzejeve unikatne kompozicije, izredne glasbene širine in strastnih solističnih pasaž. Ker glasbena industrija ni podpirala njegove brezkompromisne in nenavadne glasbe, je Fuze ustanovil svojo založbo FuzeLicious Morsels, v kateri izdaja svoje posnetke.

Fuze zadnjih dvanajst let poučuje kot redni profesor na Beerkley College of Music v Bostonu, razvil je lasten koncept poučevanja, ki temelji na teoriji sozvočja, jazzu in tudi na ne-jazzovskem kontekstu. Zanj so najpomembnejše improvizacijske tehnike in širjenje ustvarjalnosti.

DAVE FIUCZYNSKI/SOLO:
AMANDALA (2001)
BLACK CHERRY ACID LAB (2002)
KIF (2003)
LUNAR CRUSH (2007)
KIF EXPRESS (2008)
DAVID FIUCZYNSKI’S PLANET MIRCROJAM (2012)
FLAM ! BLAM! (2016)

DANIEL SADOWNICK /TOLKALA/

Avtohtoni Newyorčan Daniel Sadownick je magisterij iz glasbene pedagogike zaključil na univerzi v New Yorku, kjer je študiral tudi kompozicijo. Glasbeno izobraževanje je nato nadaljeval pri tolkalskih mojstrih, kot so Andrew Cyrille, John Amira in pokojni, veliki Frankie Malabe. Po koncu študija je bil najprej dve leti na turneji z zasedbo Lionel Hampton Orchestra. Prav tu je Daniel sklenil številna znanstva, ki so ga kasneje pripeljala do turnej in snemanj z jazzovskimi velikani, kot so Michael Brecker, Dennis Chambers, Nicholas Payton, Christian McBride, Nat Adderley, George Coleman, Dianne Reeves, Carl Allen, Nnenna Freelon, Dewey Redman ter mnogimi drugimi.
Vsestranski tolkalist, ki se ne posveča izključno enemu žanru, je zadnjih nekaj let preživel na turnejah in v studiih s številnimi umetniki, med katerimi so bili Steely Dan, Jennifer Lopez, Billy Idol, Tony, Toni Tone’, Maxwell, Angie Stone in Me’shell Ndege’Ocello. Daniel je tudi član skupine Screaming Headless Torsos, ki je bila leta 1996 v reviji Musician Magazine uvrščena na lestvico 10 najboljših bandov v ZDA.

Pred kratkim je premierno predstavil lastni projekt Function Over Structure, z izvirnimi kompozicijami in rabo tolkal v »naprednem jazzovskem kontekstu«. Prepričan je, da je dandanes raba tolkal v jazzu omejena le na določen slog igranja, zato celoten potencial tega inštrumenta ni izkoriščen. »Ko igram jazz, želim vključiti vse, ki so vplivali name. Seznam je dolg, od zasedbe Art Ensemble of Chicago do Joea Zawinula, od Cannonballa Adderleya do Franka Zappe. Ti glasbeniki so pravi pionirji – upam, da bodo tudi moje skladbe naredile vtis in da bodo nekoč parirale njihovim izjemnim dosežkom. V svojo glasbo so z neprestano predanostjo vnašali strast, energijo in dušo.«

Daniel med drugim poučuje igranje tolkal in je član univerze v New Yorku. Pravi, da je zanj »življenje v New Yorku pravi blagoslov. Ko si v kulturnem središču sveta, imaš stik z mnogimi izročili in različno glasbo z vseh strani sveta: jazz, rock, afro-kubansko, brazilsko, fusion – vse je tu, v tem prelepem mestu. Veliko srečo imam, da sem odraščal prav tukaj.«

REGGIE WASHINGTON /BAS/

»V čast našim prednikom ustvarjam zdravo glasbeno mešanico, s katero po novih poteh raziskujem svoje veščine in tlakujem pot za prihodnost. Menim, da se naša glasba preprosto mora razvijati ter čutim, da spadam v izbrano skupino glasbenikov in umetnikov, sposobnih in posvečenih, da ohranjajo živo in močno glasbo. Odločen sem, da bom z glasbo prinašal srečo in jo delil po vsem svetu.«

Reggie Washington

Basist Reggie Washington spada med ključne akterje sodobne jazz revolucije, ki se je odvijala v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja. Znan je postal po izjemnih sodelovanjih in turnejah, nastopih in snemanjih z jazz umetniki, kot so Steve Coleman, Branford Marsalis, Roy Hargrove, Chico Hamilton, Oliver Lake, Cassandra Wilson, Don Byron, Jean-Paul Bourelly, Lester Bowie in Ronald Shannon Jackson.

Leta 2005 je uspešno pričel turnejo z lastno zasedbo. Predstavljal je zanimivo mešanico ameriških in evropskih glasbenikov, v kateri so se znašli Ravi Coltrane, Gene Lake, Stéphane Galland, Jef Lee Johnson, Erwin Vann, Jacques Schwarz-Bart, E.J Strickland, Jozef Dumoulin, Skoota Warner, Matthew Garrison, Marcus Strickland, Jason Lindner, Poogie Bell in Ronny Drayton. Reaggie, kot vsestranski glasbenik, z zmožnostjo obrata za 360 stopinj, igra jazz, funk, R&B, blues, world in eksperimentalno glasbo z nalezljivo energičnostjo. Njegove basovske linije so prefinjene in hkrati izrazite. Pri svojem delu je zelo marljiv, uživa predvsem v združevanju glasbenikov različnih kultur, ki med seboj izmenjujeno ideje in tako nenehno izboljšujejo glasbo. Reaggie je bil v zadnjem času na turneji z Archiejem Sheppom, Liso Simone, Jacquesom Schwarz-Bartom, Wallaceom Roneyjem, Alexom Tasselom, Dano Leong, Hervéjem Sambo, Rokio Traoré, Randyjem Breckerjem, Stanleyjem Jordanom, z gospel divo Liz McComb ter z zasedbama The Headhunters in Brian Jackson’s New Midnight Band »Tribute to Gil Scott Heron«.

Reaggie Washington je od leta 2005 pri založbi Jammin’colorS posnel tri albume z izvirnimi skladbami in melodijami izjemnih glasbenih ustarjalcev, med katerimi so John Coltrane, Jef Lee Johnson, Wayne Shorter, Ludwig van Beethoven, Serge Gainsbourg, Bill Frisell, Thelonious Monk, Marcus Miller, Jean-Paul Bourelly in drugi.

REGGIE WASHINGTON/SOLO:
A LOT OF LOVE, LIVE ! (2007)
FREEDOM (2012)
RAINBOW SHADOW (2015)

FREEDOM BREMNER /VOKAL/

Kritik revije Vibe Magazine Aidin Vizari je Freedomovo izvedbo pesmi At Least We Tried (2002, V2 Records), ki je nastala v duetu z Mobyjem, opisal kot »najbolj intimno glasbeno delo, vse od Maxwellove skladbe Whenever, Wherever, Whatever. Sodelovanje predstavlja resnično metaforo Freedomove kariere. Mobyjeva DJ-jevsko nadihnjena simfonija, združena s Freedomovim gospel rockovskim pripovedništvom.«

V trenutku, ko je Freedom Bremner leta 1991 prvič zapel na večeru »odprtega mikrofona« v legendarnem newyorškem Café Wha, je postal zaželjen glasbeni sodelavec. V tamkajšnji kulturni sferi je spoznal in sodeloval s številnimi glasbeniki, med katere sodijo D’Tripp, RTR, Second Step, Patty Labelle, Paul Young, Me’shell Ndegeocello, Moby in seveda David Fiuczynski z ikonsko žanrsko raznoliko rock zasedbo Sreaming Headless Torsos. To so sodelovanja, ki so ga odpeljala povsod po glasbenem zemljevidu in po vsem svetu. Leta 2001 pa se je Freedom odločil, da želi zgraditi svoj »glasbeni dom«. »Moral sem ustvariti prostor kjer lahko pod eno streho združujem ter mešam glasbene zvrsti in načine, ki so meni všeč. Moja hiša, moja pravila – Houseofreedom (Hiša svobode).«

Freedom je kontaktiral nekaj svojih najljubših glasbenikov in prijateljev, kot so bobnarja Gene Lake & Dean James (Maxwell; Rogue), klaviaturist Brocket Parsons (Lady Gaga), basovski mojster Trevor Allen (Melissa Morgan), producent Thomas Foyer in vokalni raper Toni Menage (Lisa Lisa).

Sledil je začetek novega popotovanja, novega zvoka in osebnega izraza. Skladbe, kot je Summer Sky (2002, BHM Records), zabrišejo meje med elektronskim, soul ter »houseofreedom« slogom v klubsko gospel-himno, ki spomni na moč velikih sanj ter nas opozarja, naj ne nižamo svojih ciljev. Najbolj presenetljiv pa je bil najbrž prav izid »feel good« priredbe Roachfordove uspešnice iz leta 1988, Cuddly Toy (2002, A&M Records). Zmagovalnim nastopom na priljubljeni oddaji televizijske hiše CBS Star Search je sledilo Freedomovo težko pričakovano sodelovanje s predsednikom založbe A&M Records Ronom Fairom – in rodil se je »houseofreedom«.

Freedomov glas nas pritegne k refrenom house pesmi kot je The Dream of Life, a prav tako spretno nas lahko Freedom zaziba v globoko mehkobo, recimo v electro-bossa skladbi Take My Song, z rahlo hrepenečim falzetom skladbe Summer Sky ali z nepričakovanim sodelovanjem z Mobyjem v uspavanki At Least We Tried.

FREEDOM BREMNER/SOLO:
HOUSEOFREEDOM : THE EP SESSIONS (2004)

JAMES »BISCUIT« ROUSE /BOBNI/

James Rouse je prepotoval in nastopal skoraj po vsem svetu ter narekoval ritem na turnejah mnogih prepoznavnih umetnikov, kot so Nile Rogers in Chic, Ray Chew, Stevie Wonder, Chaka Khan, Pharrell Williams in Usher. Je tudi eden izmed dveh stalnih bobnarjev pri skupini Screaming Headless Torsos. James ali »Biscuit« (Piškotek), kot ga prisrčno imenujejo na glasbeni sceni, je bil zadnjih šest let tudi glavni bobnar pri zasedbi Ms. Lauryn Hill Band.

Po končanem izobraževanju na Philadelphia High School for Creative and Performing Arts (CAPA) in na univerzi Temple je James hitro pritegnil pozornost tako filadelfijskih kot tudi mnogih drugih glasbenikov. Lady Alma, Kindred the Family Soul, Bilal, Jazmine Sullivan, Kelis, Kelly Clarkson in Gerald Veasley so le nekateri, s katerimi je James v preteklosti bobnal.

Leta 2009 je James z legendo house ritmov Kennyjem Dopeom posnel svoj prvi single, poimenovan Money for Love, kjer se je preizkusil kot pevec. Tri leta kasneje je izdal debitantski album Conversations in Analog, Vol. 1, na katerem je predstavil žanre, po katerih je najbolj znan: jazz, R&B/soul in house. Poleg bobnarskih veščin pa je James v zadnji skladbi z naslovom Freedom spet izpostavil še vokalne sposobnosti.

Trenutno končuje naslednji album, nastopa s svojo skupino The Buttered Biscuits in nadaljuje občudovanja vreden seznam glasbenih sodelovanj. Navdihe nenehno išče pri legendah, kot so Buddy Miles, Phil Collins in Earth, Wind & Fire, kot tudi pri sodobnikih in prijateljih, med katere spadata Lil’ John Roberts in Ahmir ‘Questlove’ Thompson (bobnar zasedbe The Roots).

Datum:
Torek, 24. maj 2016 , ob 21. uri

Vstopnice:
Cena do 25.aprila: 10€
Nadaljna predprodaja: 15€

Predprodajna mesta:
Poslovalnice Eventim in Petrol

Lokacija:
Cvetličarna, Kranjčeva 20, Ljubljana