EU SI TI

Pomen, vpliv in potencial aktivnega državljanstva mladih.

Kulturno izobraževalno društvo PiNA je včeraj v Narodnem domu Maribor v sklopu projekta EU SI TI, ki poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin, izvedlo prvo nacionalno konferenco. Na dogodku z naslovom Pomen, vpliv in potencial aktivnega državljanstva mladih so spregovorili zanimivi govorci iz sveta akademske in raziskovalne sfere ter strokovnjaki in izvajalci programov za mlade.

Namen konference je bil spodbuditi razmislek in osvetliti pomen aktivnega državljanstva mladih. Skozi tri vsebinske sklope se je ugotavljalo, zakaj potrebujemo mlade aktivne državljane, izpostavilo aktualne spodbude na področju aktivne participacije mladih ter predstavilo dobre prakse aktivnega državljanstva mladih v lokalnem okolju in njihovo družbeno-politično vrednost.

Konferenco sta s predstavitvijo izsledkov najnovejše raziskave Mladina 2013 otvorila dr. Andrej Kirbiš in Barbara Zagorc. »Politična participacija mladih je izrednega pomena, saj kaže na ’zdravje’ demokracije v neki družbi,« je dejal dr. Andrej Kirbiš ter dodal, da sta upad zaupanja v tradicionalne politične akterje in preizpraševanje mladih o smiselnosti politične participacije značilna ne samo za Slovenijo, temveč se ta trend kaže v večini držav zahodnega sveta. Na drugi strani pa je med mladimi narasla uporaba nekonvencionalnih oblik participacije, kot so prostovoljstvo v nevladnih organizacijah, sodelovanje na protestih, v civilnih pobudah in izražanje mnenja prek družbenih omrežij.

V prvem sklopu so, pod moderatorstvom dr. Marine Tavčar Krajnc, o učinkih in vplivih aktivnega državljanstva mladih na njih same in sistem skušali odgovoriti dr. Bojan Musil, dr. Miro Cerar in Urška Breznik. Po mnenju dr. Mira Cerarja mladi ne smejo dopustiti, da bi jih trenutna situacija vodila v vedno večjo apatijo, temveč bi tisti, ki so sposobni več, morali za seboj povleči manj aktivne. »Krize ne smemo dojeti kot katastrofo, temveč kot izziv, priložnost, da lahko nekaj spremenimo,« je pozval mlade, ter dodal, da aktivno državljanstvo brez potrebnega znanja ne more obstajati, in poudaril nevarnost nepoznavanja tega področja, ki lahko s širitvijo napačnih informacij prinese veliko slabega. »Srednja generacija mladim ne more pokazati prave poti, mora jim pa dati zgled,« je še opomnil na odgovornost starejših in pomen medgeneracijskega sodelovanja. Dr. Bojan Musil je poudaril, da je na nastalo situacijo treba gledati v splošnem kontekstu razvoja slovenske družbe. »Mladi niso zaspali. Bi pa bilo nujno izkoristiti potencial, ki ga imajo nekonvencionalne oblike politične participacije mladih, in najti način, da bi se druge starostne skupine poslužile novodobnih družbenih inovacij,«je še dodal.

Drugi sklop, ki se je osredotočil na potrebne in načrtovane spodbude na področju aktivnega državljanstva mladih, je otvorila Tea Jarc, ki je poudarila pomen formalnega in neformalnega izobraževanja mladih ter izpostavila pomanjkanje okolja in programov, znotraj katerih bi mladi lahko razvili svoje potenciale: »Aktivnega državljanstva mladih ni potrebno spodbujati, saj se ta manifestira v nekonvencionalni politični participaciji. Kar želijo vladajoči narediti, je to, da te nekonvencionalne načine spravijo ponovno v konvencionalne, v zanje razumljiv jezik. Ni pa nujno, da je to tudi razumljiv jezik nam mladim.« O obstoječih ukrepih in njihovih rezultatih sta v drugem sklopu, ki ga je povezoval Vid Tratnik, spregovorili še Neža Pajnič in dr. Martina Rauter: »V šestih letih se je v Mestni občini Maribor na področju spodbujanja aktivnega državljanstva mladih naredilo premalo. Ko govorim s predstavniki organizacij, imam občutek, da držim v rokah žogo, ter jih sprašujem, kakšne barve in materiala naj bo. A žoga je navidezna, sprememb zato ni.«

V zadnji del konference je udeležence s svojim pogledom na aktivno državljanstvo v praksi vpeljal Miran Vrbanič, ki je nadaljeval tudi v vlogi moderatorja. Sonja Gregorn, Tadeja Dobaj, Štefan Simončič in Nina Medved-Mjedved pa so si izmenjali izkušnje glede izzivov in odzivov, s katerimi se organizacije pri delu z mladimi srečujejo na terenu. »Naš cilj je vzgojiti posameznika, ki bo aktiven državljan vse življenje. Če se z aktivizmom srečaš že kot zelo mlad in preko tega dela rasteš, se zelo verjetno razviješ v odgovorno, zrelo, solidarno osebo, ki ji aktivno državljanstvo predstavlja način vsakodnevnega delovanja,« je za zaključek strnila Nina Medved-Mjedved.

O projektu EU SI TI:

Namen projekta je izboljšati poznavanje pravic državljanov EU, okrepiti aktivno državljanstvo mladih, prispevati k ozaveščenosti mladih o evropski volilni pravici, mladim omogočiti razumevanje delovanja institucij EU in spodbuditi njihovo udeležbo na volitvah. V ta namen je Kulturno izobraževalno društvo PiNA, izvajalec projekta, ki poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom, pri komuniciranju evropskih vsebin, v februarju izvedlo natečaj za slogan, logotip in video, v teh mesecih izvaja delavnice na srednjih šolah, gostilo bo okrogle mize na fakultetah vseh slovenskih univerz, in poleg današnje konference v Mariboru v začetku aprila pripravilo še nacionalno konferenco v Ljubljani na temo politične participacije mladih.

Foto: Špela Bokal