Ekskluzivni intervju z Zoranom Jankovićem

Zoran Janković, bivši predsednik uprave Mercatorja in častni predsednik Rokometne zveze Slovenije, je letos mnoge presenetil s kandidaturo na lokalnih volitvah. Uspešen gospodarstvenik, priden študent, ki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in ljubitelj športa se je podal v bitko za župana prestolnice, v ekskluzivnem intervjuju za Študentarijo pa se je dotaknil študentske problematike ter predstavil svoje projekte in načrte.

EKSKLUZIVNO ZA ŠTUDENTARIJO

Zoran Janković, bivši predsednik uprave Mercatorja in častni predsednik Rokometne zveze Slovenije, je letos mnoge presenetil s kandidaturo na lokalnih volitvah. Uspešen gospodarstvenik, priden študent, ki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in ljubitelj športa se je podal v bitko za župana prestolnice, v intervjuju za Študentarijo pa se je dotaknil študentske problematike ter predstavil svoje projekte in načrte.

O študentski problematiki

Gospod Janković, kateri problem je po vašem mnenju pri študentih ključen?V vašem programu izpostavljate sodelovanje mesta Ljubljane z Univerzo, kaj je tukaj dejanska rešitev, kako bi se to boljše sodelovanje moralo odražati?
Celo pisal sem na Univerzo v Ljubljani in prosil za sestanek, da bi skupaj ugotovili potrebe Univerze in mesta Ljubljane. Ljubljana je pač univerzitetno mesto, ima čez 60 tisoč študentov in potrebno je iskati skupen jezik na več področjih, kot na primer vzpostavitev lokacij Akademij, študentskega kampusa, dodatnih sob za študente.

Kaj pa cene študentskih najemnin potem v teh novih domovih? V novem študentskem domu, ki je bil odprt pri FDV-ju znaša najemnina približno 28.000 tolarjev, kar pa je že blizu zasebnim nastanitvam. Ali se ne izgubi potem pomen študentskih domov?
Poglejte, če bo ponudbe dovolj, potem bo tudi cena padala povsod, tako v javnem kot zasebnem sektorju. No, ravno na tem področju sem želel slišati predloge Univerze, saj za to potrebujemo le lokacije. Zanima me, kaj želijo študentje in kaj želi Univerza v Ljubljani.

Sami ste uspešno zaključili študij na ekonomski fakulteti, kateri je vaš najljubši spomin na študentska leta?
To da sem v času študija dobil otroka. (smeh) Zame je bil lep spomin zaključek, drugače sem na faks hodil bolj malo. Junija leta 1976 sem imel narejene vse izpite – v štirih letih. Od tisoč vpisanih nas je bilo samo deset takih. Potem pa smo šli tudi na absolventski izlet v Loret de Mar, jaz sem šel le za en teden ker sem bil že poročen in očka, ostali pa so šli za 14 dni.

O kandidaturi

Zakaj ste sploh kandidirali za župana? Dolgo časa ste govorili, da ne boste šli v politiko, zakaj ste si premislili?
No, to sem že večkrat pojasnil, pa bom še enkrat. Po odhodu iz Mercatorja, sem se razumsko poslovil od bivše hiše praktično takoj, čustveno pa je to trajalo kar nekaj mesecev. Šele takrat sem začel iskati nekaj novega. Meni je ključno, da sem s svojim delom zadovoljen, da v njem uživam. Številni ljudje so me nagovarjali h kandidaturi. Konec junija je nekako preskočilo, ko sem ugotovil, da se da Ljubljano voditi od znotraj, podobno kot v gospodarstvu. S tem, da se organizira holding in pa mestna uprava na isti način kot podjetje. Država je največje podjetje, Ljubljana pa je malo manjše podjetje. Voditi podjetje je nekaj, kar dobro znam. Prej sem govoril, da ne bom šel v politiko, ker se rezultati merijo vsaka štiri leta, v gospodarstvu pa se stvari merijo praktično vsak dan. Ko pa sem videl, da lahko mesto vodim od znotraj, tako kot podjetje, da lahko tudi tukaj merimo učinek ter da si lahko zastavim cilj – zagotavljati čim boljši servis za vse Ljubljančane, z jasno zastavljenimi cilji in terminskimi načrti, sem se odločil za kandidaturo.

Zadali ste si kar 22 projektov (med drugim štadion, urejanje predela Metelkove), menite da so dejansko izvedljivi v teh časovnih rokih ki ste jih postavili in z omejenim proračunom mesta Ljubljane?
Prepričan sem v vsakega izmed dvaindvajsetih projektov. Predstavljajo razvojno strategijo Ljubljane, ki ni bila nikoli uresničena. Ljubljani manjka mestni urbanist, ki bi razvojno vizijo sestavil ; kje in kaj ter pod kakšnimi pogoji se lahko gradi, v okviru te vizije pa naj potem gospodarstvo in ostali iščejo svoje priložnosti. Ne pa, da pride nekdo s kapitalom in reče, tu bi pa jaz gradil, Ljubljana pa mu slepo sledi. Tako je bilo v okviru ideje izbranih 22 projektov. To so samo največji projekti. Vemo, da je treba urediti kocke v stari Ljubljani zaradi ženskih pet, vendar tega ni smiselno pisati, pa čeprav je tudi to projekt (smeh). Nisem hotel postaviti recimo 30 ali pa 40 projektov, ampak 22, v katere sem prepričan. Tako bomo tudi sebe lahko organizirali, motivirali in kontrolirali, pa tudi drugi nas bodo lahko kontrolirali pri naši realizaciji. Edini projekt, ki je čisto nov, je Mestna negovalna bolnišnica, vse ostalo pa je bilo že prej omenjeno, kot na primer garažna hiša pod Kongresnim trgom.

Kako boste prepričali mestni svet, da vas podpre pri projektih?
Ključni problem do sedaj je bil, da so se v mestnem svetu šli strankarske igrice in drug drugemu nagajali. Vedno je bilo poudarjeno, kdo česa ni naredil. To je napačen pristop, delovati je potrebno drugače in spremeniti filozofijo. Zato računam tudi na uspeh moje liste, ker so na njej posameznice in posamezniki, ki so na svojih področjih nesporne avtoritete.. Jaz razumem, da gre lahko za primer leve ali desne opcije pri pouku verouka v osnovnih šolah, ko pa gre za garažno hišo, je lahko projekt le dober ali pa manj dober. Poleg tega mora biti pravilno pripravljen in predstavljen, kar je naloga mestne uprave. Projekt mora vsakdo razumeti in ne tako kot sedaj, kot na primer Potniški center, za katerega verjamem da idejnega projekta, ki sem ga tudi sam videl, vsaj 80 odstotkov članov mestnega sveta ni razumelo in potem se je težko odločiti. Material mora biti jasno, transparentno pokazan, vnaprej pripravljen in pravočasno oddan in takšen, da ga vsak razume. Računam, da bom na volitvah zmagal in sicer zaradi naslednjih stvari – zaradi programa, ki edini vsebuje terminsko opredeljene projekte in tudi drugi, ki bodo izvoljeni,, bodo morali spoštovati, da so Ljubljančani ta program izbrali in da je zastavljen v dobro Ljubljane- zaradi moje liste in zaradi mojih referenc.

Kako lahko mladi v današnjem svetu realizirajo svoje ideje, katere možnosti vi vidite, če po drugi strani lahko spremljamo afere kako študentske organizacije neracionalno porabljajo denar?
To je problem, ki ga morate rešiti vi. Izvoliti morate prave ljudi, takšne, ki bodo dali prave, merljive rezultate, potem pa jih morate tudi kontrolirati.

Kaj pa drugi projekti, ki jih izvajajo mladi v okviru mesta Ljubljane pa na primer Metelkova? Pa razne razstave in nastopi, za katere je težko najti primerne prostore?

Ni problem samo v Metelkovi, ki bo ostala taka kot je, samo da bo še povečana in legalizirana. Potrebno je zakonsko urediti tudi gostinske objekte v tem sklopu, saj se drugače pojavi problem inšpekcije. Omenjate razstave in nastope, ob nedeljah je Plečnikova tržnica popolnoma prazna. Imamo Boljši trg ob Ljubljanici, zakaj ne bi podaljšali ta prostor do tržnice in bi tam študentje imeli svoje dejavnosti. V bližini ni stanovalcev, tako da imate lahko tam raznorazne prireditve. Tukaj je zopet prednost moje liste, v kateri so med drugimi tudi Branko Djurić Ðuro, Jonas, Šugman (Jernej op. p), ki bodo sestavili in napisali program. Potem pa boste imeli študenti možnost pokazati svoje ideje. Mi vam moramo zagotoviti prostor. Potem je tukaj še Kino Šiška, ki bo, ko bo obnovljen in bo v njem prostora za tisoč ljudi, prav tako namenjen mladim. Jaz vas v bistvu izzivam, prostor boste dobili, vi pa pokažite kaj znate.

Kaj je po vašem mnenju razlog za slabo zanimanje sponzorjev za slovenski šport? Planica propada, nogometni klubi propadajo, okoli košarkaških klubov se vrtijo razni sumljivi vlagatelji…
Menim, da je filozofija, ki je prišla s tržno ekonomijo in s tujimi podjetji, preveč usmerjena samo na tržne uspehe in ne razume povezave okolja in podjetja. Podjetje, ki gleda samo na bilance, se ne asimilira dobro v okolje. Šport je po mojem mnenju največ doprinesel k prepoznavnosti Slovenije. Nekaj dogodkov je, ki so nepozabni, na primer zlata nogometna reprezentanca, ta bo ostala zapisana, takrat je Slovenijo spoznalo več ljudi kot prej z vsemi delegacijami. Evropsko rokometno prvenstvo v Sloveniji, trije naslovi rokometnih klubov. Vsak, ki želi delati v športu , mora biti malo nor oziroma lepše povedano, mora imeti res rad šport. Mora biti ambiciozen, jaz osebno sem se iz športa veliko naučil o gospodarstvu. Sam direktorja podjetja primerjam s trenerjem. Ima igralce, ki pa jih mora pravilno postaviti, organizirati ter motivirati, prav tako kot v podjetju. V Ljubljani se dogaja , da ljudje zapuščajo šport, kar je pravzaprav tragično. Promocija Ljubljane in Slovenije gre predvsem skozi šport. Mladi ne gredo v šport zaradi predsednikov klubov, temveč zaradi svojih idolov. Če ni več Vilfanov, Zdovcev, Zahovičev ali pa Pungartnikov,Mijatovičev, potem tudi mladi ne bodo šli v šport.
Recimo v rokometu je bil priliv mladih v klube po Evropskem prvenstvu 2004 kar za 120 odstotkov večji kot prej in to je ta povezava. Rezultati v športu potegnejo mlade v šport, če se ukvarjajo s športom, niso na ulicah, nimajo problemov v šoli in s starši. Za šport pa moraš imeti denar, za kar rabimo prave predsednike klubov in tako se krog zaključi.
Če gledam sebe, ki sem bil 8 let predsednik Rokometne zveze Slovenija in 8 let predsednik uprave Mercatorja in sem kar prepoznaven v tej državi. Sam bi to prepoznavnost razdelil takole: 75 odstotkov Mercator in 25 odstotkov šport. Včeraj sem bil na tekmi Trbovlje – Slovan, tukaj v Ljubljani. Trboveljčani so prišli do mene in rekli, da navijajo zame kot za župana, pa nimajo dejansko pri tem nič. Tukaj gre samo za pripadnost. Trdim, da so tudi zaposleni v podjetjih potem ponosni na svoje podjetje. Če je lahko Krim Mercator prvak Evrope, je lahko tudi Mercator prvak Evrope. Treba je doseči, da se podjetja s tem identificirajo, da skupaj razmišljajo o razvoju, kar pa je v veliki meri odvisno od prvega človeka v podjetju.. Skrbiš za regijo, otroke, prepoznavnost Slovenije in ljudje to spoštujejo. Biti usmerjen samo na bilanco je tek na kratke steze in jaz podjetij, ki ne podpirajo športa, kulture in sociale v svoji državi, ne razumem. Predvsem pa je treba podpirati nacionalno reprezentanco, v Ljubljani je treba spremeniti obstoječo filozofijo in prvi človek mora dati vzgled in pokazati da ima rad šport. Nameravamo zgraditi stadion in po mojem mnenju se bo tudi po tem veliko spremenilo.

Imate stresno življenje?
Stresno? Ne! Vsak, ki hoče lepo živeti, si mora najti službo v kateri uživa. Če se človek, ko gre v službo, počuti kot da bi šel na dopust, potem ni stresa in ti ni težko v službi preživeti 15 ur.
Moj dan je enak, kot je bil prej. V službo sem odhajal okrog osmih, končal približno ob 18h , nato sem se ustavil v katerem od centrov in zvečer, ko sem prišel domov, sem se pripravljal za naslednji dan. To je trajalo do enih ponoči, potem pa sem bral časopise za nazaj in če sem prebral kaj slabega, je bilo tako ali tako že mimo in se nisem razburjal. V nedeljo je bila edina razlika, da sem prišel v službo v kavbojkah.
Danes še vedno spim 5 ur na dan. Edina sprememba v času, ko sem bil brez določenih obveznosti, je bila, da sem šel na Golovec ob devetih in ne ob sedmih ter da sem že zjutraj prebral časopise za tekoči dan.
Ključno je, da si najdeš delo, v katerem uživaš in zato je dolgo časa trajalo, da sem našel svoj izziv. Ne razmišljam o tem, kaj bo 22. oktobra na volitvah, jaz sedaj uživam in sem naredil vse, kar sem mogel. V svojem programu sem napisal, kaj mislim in ne kaj drugi hočejo od mene, ne maram političnih flanc. Ravno prej je prišel en gospod, ki me je vprašal ali bo tudi, ko bom župan, lahko kar prišel k meni. Odgovoril sem mu, da naj vpraša ljudi, ki so bili 8 let v Mercatorju. Bil sem edini direktor ki je imel vsak prvi torek v mesecu dan odprtih vrat, lahko je prišel kdorkoli, s kakršnimkoli vprašanjem in brez najave. Vse skupaj ni zame nikakršen stres.

Imate kakšen nasvet za naše uporabnike in za razvijanje ter vodenje našega portala?
Bodite čim bolj zanimivi. Ključno je, da je veliko zanimivih prispevkov, predvsem pa morajo tudi uporabniki dati svoj prispevek in da nastane nekakšna medsebojna komunikacija. Naj bodo na portalu predstavljeni tudi zanimivi ljudje, da bo še bolj berljiv. Mogoče bo nekdo prebral ta intervju in rekel, da govorim »neumnosti«, pa mu bo tudi to zanimivo.

Intervju: Breda F.
Foto:
Študentarija







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Pimped out

Podarjamo 2 vstopnici za letošnji Pimped out - trap dogodek poletja! Spodaj izpolni spodnje podatke in v polje za odgovor navedi ime in priimek osebe, ki bi jo povabil/a zraven.


Spremeni besedo.


Nagradne igre

Ultra Europe 2019

Podarjamo 3 vstopnice za letošnji Ultra Europe festival, ki se bo odvijal v Splitu med 12. in 14.7. Izpolni spodaj svoje podatke in v polje za odgovor dopiši zakaj si ravno TI zaslužiš prejeti brezplačno vstopnico!


Spremeni besedo.


Nagradne igre

5. Tušev tek barv

Podarjamo 2 majici "Tušev tek barv": Spodaj izpolni svoje podatke in v polje za odgovor pripiši velikost majice (S/M/L) in naslov na katero jo lahko pošljemo, v kolikor te izžrebamo!


Spremeni besedo.