Del gospodarske krize že na študentih

Ni komentarjev

ŠOS meni, da v kolikor pristojna ministrstva ne bodo ukrepala, se lahko zgodi, da bo del študentov prisiljen prenehati s študijem zaradi prevelikih stroškov, s čimer se bo omejila dostopnost do visokega šolstva za posameznika v družbi znanja.

Zaradi lani sprejetih sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je po ocenah ŠOS kar 8.300 študentov dodatno obremenjenih s plačevanjem stroškov tako obveznega kot tudi dodatnega zdravstvenega zavarovanja. ŠOS je že vložila pobudo za ustavno presojo sporne določbe omenjenega zakona.

Z začetkom tega leta se je podražila študentska prehrana. ŠOS poziva ponudnike k znižanju cen bonov, vendar je potrebno upoštevati, da ŠOS ne more vplivati na določanje cen samih ponudnikov gostinskih storitev. Cene so bile oblikovale v skladu z razpisnimi pogoji, študenti pa lahko izbirajo med skoraj 80 % ponudnikov, katerih doplačilo obroka za študente znaša do tri evre. Zvišanje cen bonov pomeni velik udarec za socialni položaj študentov, saj se po raziskavi UL FDV na študentske bone prehranjuje kar 92 % študentov, 42,4 % študentov pa se s študentskimi boni prehranjuje vsaj desetkrat na mesec. Ob tem je potrebno poudariti, da prehrana predstavlja 20 % vseh stroškov študenta (Evroštudent 2007).

ŠOS ponovno opozarja na neustrezno in nezadostno štipendijsko politiko, v kateri so nujni takojšnji ukrepi za povečanje števila in višine štipendij. Potrebno je izvesti korekcijo Zakona o štipendiranju in vseh podzakonskih aktov ter omogočiti večjo dostopnost štipendij tako študentom kot dijakom in odpraviti nejasnosti postopkov. Za leto 2008 je bilo namenjenih 137 milijonov evrov, letos pa je na razpolago zopet le okoli 100 milijonov evrov (kot v letu 2007), kar za ŠOS predstavlja odmik od zastavljenih ciljev ministrstva pri doseganju obljubljene štipendijske politike. Pomembno je tudi, da se višina štipendije opredeli na podlagi realnih življenjskih stroškov. Na področju kadrovskih štipendij se še vedno kaže neučinkovitost pri vpeljavi kombiniranih štipendij, hkrati pa je potrebno vzpostaviti vzporeden sistem kariernega svetovanja in načrtovanja, ki bo mlade že prej osveščal o trgu dela, glede česar pa imata ŠOS in ministrstvo podobne poglede.

Študentsko delo pomeni ob pomanjkljivi in neustrezni štipendijski politiki socialni korektiv, ki študentom v času študija omogoča kritje stroškov med študijem. ŠOS ocenjuje, da zaradi študentskega dela lahko študij nadaljuje kar tretjina študentov, delež teh študentov pa se bo v času krize še povečal. Tako bodo družine ob odpuščanju delavcev manj zmožne finančno podpirati študente.

 Več manjših agencij za posredovanje študentskega dela je že zaprlo svoje poslovalnice v manjših krajih, kar najbolj ogroža študente izven mestnih središč. Prav tako se je zmanjšala plačniška disciplina, podaljšal pa se je tudi časovni rok za plačilo opravljenega dela. Dodatno je zaskrbljujoče, da zaradi gospodarske krize že od oktobra lani upada povpraševanje po študentskem delu. V lanskem decembru je bilo kar za 62 % manj ponujenih del v primerjavi z decembrom 2007. Pri tem je potrebno poudariti, da 68 % študentov preko študentskega dela zasluži le do 2000 evrov letno. Študenti si, ob povprečnem mesečnem dohodku 446 evrov (Euroštudent 2007), sami s študentskim delom zagotovijo kar 45 % svojega dohodka (raziskava UL FDV, 2008). Povprečni mesečni stroški študenta sicer znašajo 400 evrov, vendar pa ima kar četrtina študentov stroške nad 500 evrov (raziskava UL FDV, 2008).

ŠOS si preko projektne skupine KAJPAMI.SI prizadeva za ovrednotenje študentskega dela, in sicer na način, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. ŠOS poudarja, da je študentsko delo vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom in študentski status zagotavlja posamezniku, da nemoteno nadaljuje izobraževanje, kar ga tudi loči od delovno aktivnega prebivalstva.

Ob predpostavki, da štipendijo prejema le 21 % študentov, možnost bivanja v študentskih domovih pa ima le 16,8 % študentov, čeprav je na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji kar 60 % vpisanih študentov takih, ki prihajajo izven regije univerze, se bo položaj študentov še poslabšal.