Deklaracija o pravicah mladih

Ni komentarjev

Svet Evrope od obdobja po koncu druge svetovne vojne predstavlja gonilo razvoja Evrope, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, miru in strpnosti. Največji dosežek te organizacije je sprejem Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta konvencija je najpomembnejši instrument, ki zagotavlja zaščito temeljnih vrednot naše družbe. Da bi Svet Evrope tudi naslednjih šestdeset let ostal prvak teh osnovnih vrednot, je potrebno več pozornosti posvetiti še učinkovitejši zaščiti pravic vseh ljudi v Evropi.

Svet Evrope je od nekdaj predstavljal avantgardo globalnih in regionalnih institucij. Da bi tako tudi ostalo, se bo moral lotiti novih in ambicioznih ciljev, kot je Konvencija o pravicah mladih – to je edina vloga, ki jo lahko igra . Gre namreč za institucijo z velikim ugledom, kar med Evropejci ustvarja visoka pričakovanja. Da bi ohranil spoštovanje in se izognil političnemu zatonu, potrebuje nove instrumente z vizijo.

Udeleženci dogodka Evropskega mladinskega sveta ob obeležitvi 60. obletnice Sveta Evrope:

-    opozarjajo, da je v Evropi in svetu danes potrebno mladino priznati kot demografsko skupino med otroštvom in odraslostjo, ki ima posebne potrebe;
-    poudarjajo, da so izzive, s katerimi se soočajo mladi, prepoznali ob različnih priložnostih v preteklosti: med drugim na 8. Konferenci ministrov odgovornih za mladino držav Sveta Evrope, ki je oktobra 2008 potekala v Kijevu, ter na Prvi svetovni konferenci ministrov, odgovornih za mladino, avgusta 1998 v Lizboni;
-    poudarjajo, da bi morala mladinska politika, ki temelji na pravicah, aktivno spodbujati avtonomijo mladih ter njihovo polno vključenost v družbo;
-    opozarjajo, da je potrebno okrepiti zaščito pred diskriminacijo ter oblikovati specifične ukrepe za vključevanje mladih z manj priložnostmi v družbo;
-    upoštevajo, da pravice mladih obsegajo široko paleto osnovnih pravic in temeljnih svoboščin, ki deloma izvirajo iz obstoječih pravnih norm;
-    potrjujejo, da pravni instrumenti, kakršni sta Ibero-ameriška konvencija o pravicah mladih in Afriška listina o pravicah mladih, ki vsebujeta standarde pravic mladih, dopolnjujejo nacionalne in regionalne mladinske politike ter utrjujejo pristop k uresničevanju teh politik, ki temelji na pravicah;  
-    obžalujejo, da mladi ljudje temeljnih pravic še vedno ne uživajo v celoti in z njimi niso pravilno seznanjeni.

Zato pozivajo Svet Evrope in njegove države članice, naj se zavežejo k nadaljnjemu razvoju evropskega pravnega okvira v smeri učinkovite zaščite, širjenja in uresničevanja človekovih pravic, še posebej:

•    pravice do avtonomije

Mlade je treba spodbujati in podpirati pri zgodnji vzpostavitvi samostojnega načina življenja, da bi lahko polno sodelovali v družbenem življenju, da bi imeli dostop do trga delovne sile, do kreditov, do stanovanja, socialne zaščite in socialne varnosti ter da bi imeli možnost vzpostaviti družino v skladu z lastnimi željami.

•    pravice do izobrazbe

Pravica do izobrazbe bi morala biti zagotovljena za vse. Mladim ljudem bi morali omogočiti doseganje primernega ravnotežja med študijem, delom in zasebnim življenjem. Dostop do brezplačne in visokokakovostne izobrazbe bi morali brez diskriminacije zagotoviti vsem, tudi tujim državljanom, prosilcem za azil, beguncem in nedokumentiranim migrantom. Razviti je treba celostni pristop k izobraževanju, vključno s priznavanjem neformalnega izobraževanja, medkulturnega učenja v javnem in zasebnem sektorju.
Mladi, ki živijo v okolju, v katerem se ne govori njihov materni jezik, bi morali v okviru formalne izobrazbe imeti zagotovljeno učenje jezika tega okolja.
Poleg tega je treba priznati vlogo izobraževanja v procesu razvoja posameznika v aktivnega državljana. Mladi se morajo bolje seznaniti s svojimi pravicami in z mehanizmi, skozi katere lahko zahtevajo njihovo uresničevanje. Odločevalci morajo proaktivno podpreti živahno demokratično okolje v izobraževalnih ustanovah in tako mladim dati priložnost, da se priučijo vrednot in orodij, nujnih za udejstvovanje v družbi, za dostop do informacij in za komunikacijo.

•    pravice do civilne in politične participacije   

Pravica do svobodnega združevanja in zbiranja ter pravica do svobodega izražanja, vesti in vere so odločilne za zagotavljanje učinkovite participacije mladih v družbi. Mladi bi morali imeti možnost za in podporo pri ustanovitvi svobodnih in neodvisnih nacionalnih mladinskih svetov in (mednarodnih) nevladnih mladinskih organizacij.
Pravica do mobilnosti brez omejitev, kakršne predstavljajo vizni režimi, je temeljno sredstvo za sodelovanje mladih v evropski civilni družbi.
Pojem državljanstva je potrebno redefinirati in postaviti na osnovo prebivališča, ne narodnosti. Pravica do kandidiranja na volitvah in volilna pravica bi morali biti zagotovljeni za vse mlade ljudi od 16. leta starosti. Nesorazmerno visoke starostne omejitve pasivne volilne pravice za določene položaje postavljajo mlade ljudi v podrejen položaj.
Posebni ukrepi so potrebni tudi za zagotavljanje participacije in za integracijo posebej mladih ljudi z manj priložnostmi, za mlade migrante, za mlade, ki izhajajo iz migrantskih okolij ter za druge ranljive skupine mladih.

•    pravice do primerne zaposlitve

Vlade bi morale imeti pozitivno dolžnost, da spodbujajo vstop mladih ljudi na trg delovne sile; tudi v okviru nacionalnih strategij za boj proti brezposelnosti mladih. Prakse/stažiranje ter poklicno izobraževanje med drugim lahko predstavljajo način za lažji vstop na trg delovne sile, vendar le če tudi zanje veljajo primerni delovni pogoji. Poklicno izobraževanje in izobraževanje na delovnem mestu bi prav tako morala biti pomembna stebra za spodbujanje zaposlenosti mladih. Mladim je treba priznati in zagotoviti pravico do prostega časa.

•    pravice do mirnega okolja

Mir je predpogoj za avtonomno življenje vsakega mladega človeka. Pravico do miru je nujno potrebno priznati kot temeljno pravico in jo vključiti med evropske standarde človekovih pravic, da bi lahko k odgovornosti pozvali tiste vlade, ki je ne spoštujejo in spodbujajo. Ta pravica izrecno vključuje pravico mladoletnikov do neudeležbe v vojaških ali drugih oboroženih konfliktih. Pravica do mirnega okolja bi morala izrecno vključevati tudi pravico do ugovora vesti.
Prav tako je potrebno v celoti priznati in spodbujati vlogo mladih ljudi in mladinskih organizacij v boju proti ekstremizmu in radikalizaciji ter v spodbujanju solidarnosti, miru in spoštovanja različnosti. Mladi bi tudi morali imeti neogrožen dostop do iskanja pravice na sodišču.
Mirno okolje vključuje tudi pravico do življenja v okolju, v katerem zdravje posameznika ni ogroženo.

•    pravice do nediskriminacije

Zaščito pred neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi starosti pa tudi pred multiplo (večplastno) diskriminacijo, ter pred vsemi drugimi vrstami diskriminacije, obravnavane v ustreznih konvencijah, bi morali zagotoviti v vseh sferah življenja.

•    pravice do primernega in cenovno dostopnega stanovanja

Dostop do primernega stanovanja za pravično ceno je za mlade ljudi neizogibno potreben, še posebej za tiste, ki na trg delovne sile vstopajo kasneje bodisi zaradi študija in/ali zaradi brezposelnosti, in za tiste, ki so zaposleni pod negotovimi pogoji. Stanovanjska politika bi morala najti odgovor za potrebe mladih ljudi, ki nimajo zadostnih virov ter preprečiti brezdomstvo.

•    spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic

Mladim je treba zagotoviti pravico do spolne izobrazbe, svobodne izbire partnerja in ustanovitve družine brez diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, spola in spolne identitete. Preprečiti bi morali prisilne ali dogovorjene poroke in mladim dati pravico, da se sami odločijo ali oz. kdaj imeti otroke, pravico do dostopnih in cenovno ugodih mladim prijaznih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno s pravico do dostopne in cenovno ugodne kontracepcije ter zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi, Zagotoviti je potrebno tudi pravico do dostopa mladim prijaznih storitev na področju načrtovanja družine in spolnega in duševnega zdravja ter do zaupnosti v zadevah, ki se tičejo spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic. Pravica mladih žensk in deklet, da se svobodno in avtonomno odločajo o tem, bi morala vključevati tudi dostopnost pravno urejenega in varnega abortusa. Zaščita pred stigmatizacijo, povezano s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, vključno pred stigmatizacijo, povezano s HIV in aidsom, bi morala biti zagotovljena vsem mladim.

•    kazenske zakonodaje za mladoletne storilce

Za mladoletnike bi pripor smeli izreči samo v primerih najhujših kaznivih dejanj. Dosmrtni zapor za mlade obsojence bi moral biti nedopusten, saj je v nasprotju z načelom reintegracije v družbo. S tem namenom bi morali spodbujati tudi alternativne načine odvzema prostosti za mlade, obsojene za blažja kazniva dejanja.