Dan mladosti in mladi
Ob današnjem Dnevu mladosti Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) spominja na položaj mladih, predvsem študentov. V sedanjih časih se študenti ne veselijo prihodnosti, saj ne vedo kako bo s prvo zaposlitvijo, ustvarjanjem družine in s tem povezano osamosvojitvijo. Še posebej pa so črnogledi glede predlagane pokojninske reforme, ki mladim ne prinaša zadovoljive in zagotovljene varnosti ter zaupanja v prihodnost.
Študenti kot pomemben akter pri sooblikovanju civilne družbe morajo predstavljati enakopravnega partnerja pri oblikovanju zakonodaje, ki se tiče njihovega vsakdanjika. ŠOS meni, da se lahko le s partnerskim odnosom in učinkovitim dialogom uredijo številna odprta vprašanja na področju visokega šolstva, kot sta njegovo financiranje in zagotavljanje kakovosti študija ter na področju socialnih zadev (štipendije, študentske postelje, študentsko delo, pokojninska in zdravstvena reforma…).
Za mlade danes še vedno predstavlja največji problem prehod na trg dela in brezposelnost mladih. Trenutno je na Zavodu za zaposlovanje kar 26.943 brezposelnih mladih v starosti od 15 – 30 let. Dolgotrajno odlaganje reševanja te problematike in na to vezanih problemov je med mladimi pripeljalo do občutka odrinjenosti pri odločanju o zadevah prihodnosti. Na to je pokazala tudi nedavna raziskava Urada za mladino »Mladina 2010«, v kateri so mladi jasno izrazili, da glede svoje prihodnosti največ nelagodja občutijo v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in negotovostjo glede zaposlovanja. Prav ti strahovi mladih so se v zadnjem desetletju občutno povečali.
Za mlajšo generacijo je tudi pokojninska reforma zelo pomembna, saj bo to generacija, na katero bo ta reforma najbolj vplivala. Zato je za mlade, predvsem pa za bodoče diplomante, najbolj pomembno, da se bodo lahko vključili na trg dela in imeli jasno sliko prihodnosti in upokojitvenih pogojev. Mladi imajo v sedanjem položaju ob zaključku formalnega izobraževanja velike težave pri vstopanju na trg dela, obenem pa se soočajo še z reševanjem stanovanjskega in družinskega problema.
Med problematičnimi temeljnimi konceptualnimi točkami je ŠOS že poudaril, da je 40 let zadovoljiva delovna doba za starostno pokojnino, tudi za tiste, ki bodo želeli iti v pokoj pred 65. letom. Podaljševanje življenjske dobe, ki jih med nekaterimi argumenti našteva vlada, pa veliko bolj rezultat preteklega obdobja in manj oporečnega načina življenja slovenske družbe. Vendar pa v zadnjem času vedno bolj odkrivamo v našem okolju povečano neskladje med razglašenimi načeli trajnostnega razvoja in sožitja med naravo in človekom ter dejanskim odnosom gospodarstva do naravnih virov.
Še vedno ostaja odprtih veliko vprašanj glede strukture dolgoročne stabilnosti stebrov vedno bolj zahtevanega prostovoljnega varčevanja in zavarovanja, ki temeljijo na različnih pokojninskih skladih. ŠOS ugotavlja, da medtem, ko je pozornost ostalih akterjev pri obravnavi pokojninske reforme usmerjena v zagotavljanje stabilnosti državnih pokojnin, pokojninske blagajne in prvega stebra, je premalo pozornosti usmerjene na dodatno pokojninsko varčevanje, ki pomeni povečanje odgovornosti mladih do blaginje v starosti. Ob tem pa se vsa bremena postavljajo na mlade, za katere država ne ustvari stimulativnega podjetniškega okolja, s čimer bi lahko mladi razvili svoj potencial.
Med glavnimi cilji pokojninske blagajne je njeno finančno reševanje, ki pa se je vlada loteva na napačen način. Podaljševanje delovne dobe mladim ne prinaša rešitve, saj ob tem podaljšuje dobo polodraslosti in odvisnosti od staršev, gospodarstvu pa ne zagotavlja spodbud za vlaganje v inovacije in dodano vrednost. V slovenski enačbi konkurenčnosti pa še vedno primanjkuje celovita in učinkovita bolonjska reforma visokega šolstva, učinkovita karierna orientacija z mlade in še toliko bolj varčevanje porabe države.
.jpg)
Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect