Infoscena priporoča

2017/2018 Season Opening / Cirkus

Fotogalerije

Fotke z žurov, koncertov in festivalov

Klubi

Glasuj za svoj najljubši klub v Sloveniji

Fotografi

Predstavitev uradnih fotografov Infoscene

Bryan Adams v Stožicah pričaral čudež glasbe

Pripadniki mlajše generacije za nekatere starejše glasbenike dostikrat mislimo, da hodijo na turneje samo še zaradi nabiranja dodatnega dobička, njihovi nastopi pa že dolgo niso nič kaj prida. Če je kdo podobno mislil o Bryanu Adamsu, ki je 14. decembra napolnil ljubljanske Stožice, se je zmotil. Pa še kako zelo zmotil.

Ko je nekaj minut čez deveto zvečer s svojim bandom, od glave do pet oblečenim v klasično črnino, stopil na minimalističen in prav nič nakičen oder, sem se najprej prijela za glavo. Udarna skladba Reckless je zvenela popačeno, prehrupno in nasploh (žal) vse preveč tipično za pregovorno slab zvok omenjene dvorane. A so Bryanovi tonski tehniki, večna jim slava, hitro vzeli stvari v svoje roke in iz dane prostorske situacije naredili pravo mojstrovino. Prvič lahko mirno rečem, da je bil tokrat zvok v Stožicah dober. Na tistih mestih, ki se navadno izkažejo za najbolj kritična, pa vsaj soliden in še vedno dosti boljši od ostalih koncertov, ki smo jim sicer priča v športni dvorani. Reckless se je tako prelevila v One Night Love Affair, She’s Only Happy When She’s Dancin’ in kot bi mignil smo v živo slišali celoten album, čigar trideseta obletnica je bila tokratni povod za novo Adamsovo turnejo in vnovičen obisk Slovenije – pri nas se je nazadnje mudil leta 2006, ko je nastopil v razprodani Hali Tivoli.

Petinpetdesetletnik je v svoji dolgi karieri posnel vsega skupaj 11 plošč – a do popolnega izraza je v soju nedeljskih luči prišla samo ena. Reckless, izdan 5. novembra 1984, je Adamsov četrti album na katerega takratni vinilni izdaji je bilo vsega skupaj deset pesmi; sedem manj od dejanskih napisanih. Navkljub skromnem naboru se je kar nekaj izmed teh desetih uvrstilo v klub večnih hitov – Run to You, Heaven, Summer of 69, Somebody in duet s Tino Turner, It’s Only Love. Prav rock babici Tini se je glasbenik poklonil z zahvalo rekoč, da mu je turneja z njo pri rosnih 24 letih spremenila kariero ter da je tudi zaradi njenih zaslug tako zelo uspešen še danes.

Vseh sedem skladb, ki niso bile prvotno uvrščene na album, je tako dobilo priložnost v posebni, ’30th anniversary edition’ izdaji, Bryan pa je z nekaterimi postregel tudi slovenskemu občinstvu. Ki je bilo za dober rock koncert a) preveč zadržano in b) tipično tečno slovenceljsko. Vsem tistim, ki jih je stoječe občinstvo na tribunah neznansko motilo bi predlagala, da si naslednjič doma zavrtijo DVD posnetek koncerta, pripravijo čips in kokice (kakor so jih veselo mleli pod zobmi tudi v dvorani, ker je to očitno po novem blazno moderno in kulturno) in pod toplo odejico nemoteno uživajo v zavetju varnega doma. Resno.

So pa zato lahko ti omenjeni obiskovalci uživali v trenutkih redkih balad, ki jih je bilo tokrat za ravno pravšnjo mero. Heaven, akustična (Everything I Do) I Do It For You in Please Forgive Me so ogrele srca tako tistih malo starejših, ki so tridesetletje nazaj kupili še svež in dišeč izvod albuma Reckless, kot tudi tistih, ki so Adamsa spoznali preko glasbene zapuščine svojih staršev. Nasploh se je zdelo da stari maček koncertnih odrov natanko ve, kaj počne. Koketiranje s publiko je bilo šarmantnemu glasbeniku (mimogrede, med drugim je tudi odličen fotograf) samoumevno kot dihanje rodnega kanadskega zraka, simpatični nagovori pa so mu z jezika stekli kot nož skozi toplo maslo. Zatorej ni bilo presenetljivo, da so na njegovo željo obiskovalci pred začetkom All For Love iz žepov in torb potegnili mobilne telefone, na njih prižgali vgrajene svetilke in po Adamsovih besedah pričarali čudež. Čudež glasbe, ki je za en nedeljski večer pod isto streho združil različne generacije, željne dobrih starih hitov.

Po osemindvajsetih skladbah, ki so skupaj nanesle za dobri dve uri in dvajset minut rocka, je Bryan poljubil svojo kitaro in Ljubljani pomahal v slovo. Najsi gre za koncertiranje samo še zaradi denarja ali pač ne – njegov nastop je bil eden boljših letos. In mislim, da govorim v imenu vseh v dvorani ko rečem, da je toplo vabljen še kdaj.

Tekst: Manja Črep