Brit Floyd z razlogom samo tribute skupina

The British Pink Floyd Show, bolj znani pod skrajšanim imenom Brit Floyd, so v petek, 9.11. 2012, v mali dvorani Hale Tivoli združili ljubitelje skupine Pink Floyd.

Kot vemo, pravih Floydev ne bomo nikoli več videli na odru, zato pa so tribute skupine toliko bolj priljubljene in pogoste. O tem, ali obstoj vseh teh tribute skupin pomeni poklon ali žalitev enih in edinih Floydov, ne želim razmišljati. Dejstvo je, da kopija ne bo nikoli tako dobra kot original, po drugi strani pa smo lahko hvaležni, da njihova glasba še živi, ne le na ploščah in cedejih, ampak tudi na koncertih, sploh na tistih, kjer igra band, ki se na vse pretege trudi približati originalnemu zvoku.

Brit Floyd, zelo priljubljena in uradna tribute skupina je bila ustanovljena leta 2010. Njihovo delovanje so pozdravili tudi še živeči člani originalne skupine. Skupina ima izdelan celoten performans, od animacij, scene iz filma The Wall, lučnih efektov in seveda značilnega zvoka. Leta 2011 jih je videlo že več kot 250.000 navdušencev. Letos pa so se v okviru turneje »A Foot In The Door World Tour  2012« ustavili tudi v Ljubljani.

Mala dvorana Hale Tivoli je bila do nekaj minut čez osmo zapolnjena z oboževalci ene največjih skupin v zgodovini, Pink Floyd. V publiki so bili tako starejši, ki so želeli obuditi spomine na tiste lepe čase, ko je skupina še delovala, kot tudi mlajši, ki nismo nikoli imeli priložnosti videti Pink Floyd v živo.

Člani Brit Floyd so na oder prispeli s polurno zamudo in otvorili večer z legendarnim komadom Shine on you crazy diamond, s katerim so dobro pričarali floydovsko ozračje. Začetek je bil precej obetaven, dvorana je bila nabita z evforijo. Srečni smo bili, ko smo lahko zaslišali Pink Floyd v rahlo drugačni dimenziji. Skladbe so odigrali korektno in zelo predano, kljub temu pa so še vedno zveneli precej medlo. Vsi člani zasedbe Brit Floyd so dokazali, da so odlični glasbeniki, vseeno pa jim ni uspelo ustvariti tistega epskega zvoka, ki povzroči kurjo polt. Temu se je še najbolj približala ena izmed treh spremljevalnih pevk, ko je odpela ženski vokal v skladbi The great gig in the sky. Odigrali so skladbe iz vseh obdobij delovanja skupine, od zgodnje See Emily play, pa lunine Money, Us and them, ter nekaj iz albuma The Wall in  novejše. Poleg glasbe je bilo dobro poskrbljeno za animacije, ponazoritev scene z enosedom ter televizijo iz filma The Wall, kot tudi za odlične svetlobne efekte. Performans je trajal vse tja do enajste ure, ko je navdušena Hala z glasnim aplavzem prepričala člane zasedbe, da so se vrnili na oder in odigrali še zadnji komad, Run like hell.

Koncert je bil daleč od napovedanega spektakla in še dalj od pravega benda. Vendar pa vedno in kjerkoli z veseljem poslušam Pink Floyd in moram priznati, da so z več kot solidnim koncertom izpolnili moja (ne previsoka) pričakovanja.

Tekst: Simona Zupančič
Foto: Uroš Pihner