Bob Dylan v Hali Tivoli

V nedeljo zvečer se je z manjšo zamudo v Hali Tivoli uživalo. Uživala ni le obiskovalka na moji levi, ki je v prvih vrstah pod odrom s kriki pozdravila vsake začetne, še tako nepoznane takte kitare, in naprej kot v ekstazi poplesavala skozi mojstrske ritme mešanice folka, bluesa, rokenrola in mnogih drugih. Uživali smo vsi.

Zunaj je padala tema in zloglasni zvoki  mojstra, ki po mnenju revije Rolling Stone s svojim Like a Rolling Stone kraljuje na lestvici najboljših komadov vseh časov, so počasi preplavili dvorano in nam dvignili kocine. To so ritmi, ki potolčejo še zadnjo dilemo o smiselnosti zasoljene cene vstopnice in predstave ter kako bi koncert že nemarno idilično zvenel nekje na prostem v akustično popolni Plečnikovi zapuščini. To so ritmi Roberta Allena Zimmeremana, bolje poznanega kot gospoda Dylana.
69-letni nepredvidljivi šarmer je v sklopu svoje »Never Ending« turneje, ki traja že od leta 1988, navdušil z dvournim koncertom v katerem je postregel tako z kultnimi hiti kot najnovejšimi izdelki.  Gospod Bob ga namreč že 20 let »hara« brez konca in s koncertom v Hali Tivoli dodal križec na koncertnem zemljevidu, ki je v teh letih presegel že 2200 nastopov.
Menda pri Dylanu nikoli ne veš kaj pričakovati. In potem se zgodi. S svojim petčlanskim bendom se pojavi na odru, ki nima nič skupnega z bodečimi svetlobnimi efekti in premočenimi mladoletnimi plesalci na odru katere izmed današnjih Kristin ali Marij. Minimalizem v dimenzijah in scenografiji. On tega ne potrebuje. Ko te s svojim raskavim glasom popelje po Highway 61 tudi najbolj zahtevni pozabijo  kritizirati nevsakdanje predelave pesmi in distanco, ki jo je bilo med sicer raznoliko in hvaležno publiko čutiti z odra. V prepoznavnem klobuku je vidno navdušil z zgodnjimi hit kot so Just Like a Woman, I`ll Be Your Baby Tonight, Simple Twist of Fate do novejših mojstrovin Tryin` To Get To Heaven, Thunder on the Mountain in drugimi.  Dylan, ki od 60-ih let in vse do danes velja za enega najbolj vplivnih a tudi muhastih glasbenikov , ki se je v svoji karieri soočil s širokim spektrom različnih glasbenih stilov je z Like a Rolling Stone pognal publiko v rajanje a nas že naslednji trenutek skozi verze Don`t Think Twice, It`s All Right preslikal v čase optimizma in ene izmed »tistih pametnih«  revolucij.
Dylan je prišel in šel. In luči so se prižgale. Kljub bučnemu aplavzu, je bilo takoj jasno, da je vsega lepega enkrat konec. A pustil je veliko. Veliko nostalgije in upanja.  In topline. Topline ob nepozabnem zvoku kitare, prodornem glasu orglic in romantičnem mrmranju. Če bi lahko bi šla tja. Vsaj za trenutek. Saj veste kam.







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Antivalentinovo #2

Podarjamo skupno 4 vstopnice za Antivalentinovo #2, po dve za vsak dan. Vse, kar moraš storiti, je da izpolniš obrazec in v prostor za odgovor zapišeš za kateri dan želiš vstopnici ter koga pripelješ s seboj.


Spremeni besedo.