Bluzenje o dojemanju vzgoje otrok

Vzgoja ali manipulacija?
Oziroma kje je zdrava mera?

Počasi se mi kristalizira ideja starševstva, pa ne da ravno nameravam postati mati. Pravzaprav se  mi kristalizira ideja, kaj starševstvo ni. Ni nam treba v daleč v gospodarsko nerazviti svet, da bi videli, da se otroka marsikdaj še vedno obravnava kot predmet. Ne v smislu otroškega dela, ampak način dojemanja otrok., Kaj starši od njih pričakujejo, kako jih vzgajajo. Ki mislijo, da se ljubezen meri v denarju. Ki besede radi te imamo vedno povežejo z vendar. Ki ne razumejo, da morajo otroci sčasoma zaživet svoje življenje, kar ne pomeni tega, da so staršem 24 ur na čustveno in delovno na razpolago. Ki otrokom neprestano ne zbujajo slabe vesti, ker so samostojni s tem, da jih obtožujejo, da so nehvaležni, po vsem tem, kar so vložili vanje.

Radi te imamo ne pozna pogojevanja. Obtoževanje otrok, da so nehvaležni in s tem zbujanje slabe vesti je preprečevanje, da bi se lahko osebnostno razvili in razvili zdravo osebnost. To ni vzgoja, ampak čustveno izsiljevanje, ker jaz res ne vem kako naj si drugače razlagam, da otroku od malega naprej pogojuješ ljubezen. Vedenje, da te imajo starši radi in da ti nudijo varno zavetje sta tisti, da otrok lahko raziskuje okolico in se razvije v mentalno zdravega odraslega. Očitno to ni cilj vseh staršev.