Zakaj obiskati Beltince?

Občina Beltinci predstavlja pomemben del turistične ponudbe pomurske regije. Občinsko središče Beltinec obiskuje veliko izletnikov. Osrednja turistična znamenitost kraja je baročni dvorec, ki se obnavlja in je dober primer zgodnjebaročne veleposestniške graščinske stavbe iz 17. stoletja. Obdaja ga čudovit park z lepimi domačimi vrstami drevja in mnogimi eksoti. Zanimivost gradu so tudi obokani podzemni rovi. En rov povezuje grad s cerkvijo, drugi pa z grajsko kaščo – grenarom z železnimi vhodnimi vrati iz leta 1754.

Posebnost kraja je tudi velika neobaročna cerkev sv. Ladislava, ob kateri je družinska grobna kapelica rodbine Zichy, ki so bili zadnji lastniki gradu v Beltincih. ®upnijska cerkev sv. Ladislava v Beltincih je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. Staro baročno cerkev je podaljšal, ji dodal na severu stransko ladjo (imenovano »nova cerkev«) ter zunanjščino povsem na novo razčlenil in jo dekoriral v neobaročno-klasicističnem slogu, na jugu pa dozidal Marijino kapelo. V Marijini kapeli se nahaja družinska grobnica rodbine Zichy. Kapela je v tlorisu kvadrat s kupolo, zaradi kripte pa je nivo tal v notranjščini kar za osem stopnic dvignjen nad nivo tal v ladji.

V občini deluje 49 društev, ki so: kulturna, turistična, športna, gasilska, humanitarna, mladinska in druga. S široko paleto prostovoljnega dela doprinašajo h kvaliteti bivanja in privabljajo mnogo obiskovalcev ter turistov.

Pomembni turistični potencial občine predstavlja reka Mura. Začelo se je načrtno urejanje obrežja reke v Ižakovcih, kjer so že vidni prvi rezultati. Lepo urejen “otok ljubezni” z brodom in plavajočim mlinom na reki Muri ter z dodatno turistično in prireditveno ponudbo privablja vedno večje število obiskovalcev. Prav tam se dogaja že tradicionalna prireditev büjraški dnevi, ki privablja številne obiskovalce. Ob prikazu tradicionalnega načina regulacije oz. usmerjanja (büjranje) reke Mure ima prireditev močan ekološki poudarek (omizja in razprave o aktualnih ekoloških problemih pokrajine ob reki Muri, delavnice). Prireditev pa popestrijo razne kulturne prireditve (etno večeri, likovne kolonije), prikaz tradicionalnih domačih opravil in bogata ponudba prekmurske oziroma obmurske kulinarike.

Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km. V Dravo se izliva pri Legradu na hrvaškem. Iz alpske preide Mura v Sloveniji v nižinsko reko, za katero je bil nekdaj značilen širok rečni prostor, s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. Danes je večji del reke speljan v stalno strugo, kljub temu pa še vedno najdemo ob Muri mnoge rastlinske in živalske vrste, ki so drugod zaradi uničujočega vpliva človeka že povsem izginile. V preteklosti je bilo na reki veliko mlinov, ki so imeli gospodarski pomen. Danes sta na reki Muri dva mlina, plavajoči mlin pa samo eden, v Ižakovcih. Zelo zanimivi so še zmeraj delujoči brodi, ki so do leta 1922 služili kot edini prevoz preko reke Mure. Občina Beltinci ima kar dva broda (od skupno štirih) v Ižakovcih in Melincih.

V občini Beltinci je več visoko kvalitetnih gostiln z bogato kulinarično ponudbo. V vseh vaseh občine delujejo turistična društva, ki spodbujajo akcije za urejanje okolja in soorganizirajo tradicionalne prireditve ter si prizadevajo za ohranjanje domačih obrti, opravil, običajev in tako bogatijo turistično ponudbo občine Beltinci. V občini so zelo aktivna še društva kmečkih žena, društvo čebelarjev, društvo vinogradnikov, društvo Slavček, društvo za varstvo malih živali, športna društva – nogomet, hokej na travi, kolesarski klub.

Posamezni kraji v občini so že iz začetka tega stoletja poznani po naslednjih značilnosti: sam kraj Beltinci je bilo pomembno kupčijsko in obrtno središče bližnje okolice; za Bratonce je bilo značilno pridelovanje domačega jabolčnika in zelo razvito čebelarstvo; v Dokležovju je bilo razširjeno izdelovanje korit, tkanje domačega platna in ugodna kopališča ob Muri; v Gančanih je bila v tistem času omembe vredna reja bikov in sodarstvo; za Ižakovce je bila značilna pridobitna dejavnost ribolov raznih sladkovodnih rib; ribolov je bil značilen tudi za Melince; pod Lipo pa je bilo razširjeno tkalstvo.

Nekatere dejavnosti so se ohranile še do danes. Posebej izstopa pletenje slamnatih izdelkov v Lipovcih. To je ena redkih ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Iz ržene slame izdelujejo domačini izdelke (doužnjeke, vazice, vrče, püjtrice, srčke, košarice …) zaradi tega pa v Lipovce prihaja mnogo izletnikov iz domovine in tujine. V Ižakovcih se vzpodbuja pridelava in obdelava lanu. Vzpodbujajo pa se tudi druge dejavnosti: pletenje iz ličja, okraski in rože iz krep papirja.

Sodarstvo v Gančanih je zelo znano po Sloveniji. Zadnje čase to tradicijo obnavljajo tudi na krajevni prireditvi. Od domačih obrti je značilno še pletenje košar in izdelovanje lesenih korit.

Turistična in kulturna društva ter društvo kmetic vzpodbujajo ohranjanje domačih obrti. Preko razširjenih dejavnosti pa razvija odnos do kulturne dediščine in domače obrti tudi osnovna šola Beltinci in podružnična šola v Dokležovju. Z vzgojo za kulturno dediščino pa začne že vrtec Beltinci.

Zaradi odkritih nahajališč geotermalne vode obstajajo v občini Beltinci tudi možnosti za razvoj kopališkega turizma.

Z mnogimi aktivnostmi občine, krajevnih skupnosti, zavodov, ustanov ter društev želijo občani občine Beltinci prispevati h kvaliteti življenja. Za njihovo življenje in bivanje pa želijo navdušiti naključne obiskovalce, mimoidoče potnike ter turiste.

Zanimivost – brod na Muri

Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka. Vožnja z brodom je seveda možna tudi za vse obiskovalce.

Dogodki v občini

Na območju občine Beltinci je zelo razvita prireditvena dejavnost, ki izjemno prispeva k obogatitvi turistične, kulturne in športne ponudbe občine. Med najpomembnejše prireditve spadajo: mednarodni folklorni festival v Beltincih, büjraški dnevi v Ižakovcih, postavljanje mlaja v Gančanih, likovna kolonija v Lipovcih, ciglarski dnevi na Melincih in krumplova noč pod Lipo, Markovo senje v Beltincih ter prireditve ob tednu občine Beltinci, kolesarjenje in hoja po vaseh občine Beltinci, spominski kolesarski maraton, Martinov pohod…

Mednarodni folklorni festival, ki ima že 30-letno tradicijo in ga izpeljemo zadnji vikend julija, ohranja ljudsko izročilo plesa, glasbe in ostale kulturne dediščine. Je osrednje slovensko in mednarodno srečanje folklornih skupin in glasbenikov. Na etno večerih se predstavljajo godci in etno skupine. Tridnevni program festivala zajema prikaz starih običajev, domačih opravil, krajevne kulinarike in sejem starih domačih obrti. Iz leta v leto pa festival bogati svoj program (vaške igre, likovne razstave, predstavitve knjig ipd). Sicer pa je tradicija organiziranega ohranjanja folklornih plesov in običajev v Beltincih stara že več kot šest desetletij. Poleg zelo uveljavljene folklorne skupine so v Beltincih posebej znani še tamburaši, ljudski godci – Kociper banda (znana tudi kot beltinška banda), katere člani pa so žal že umrli. Njih uspešno nadomešča Marko banda in mala beltinška banda.

Letni program tradicionalnih prireditev v Beltincih pa si lahko ogledate na tem naslovu.

Viri in povezave

http://www.beltinci.si

http://www.beltinci.net