Barviti svet okoli nas

Kaj nas povezuje?

Nedavno sem imel ponovno možnost spoznati nekaj prečudovitih ljudi. To so ljudje, ki na prvi pogled nimajo prav nič skupnega z našo kulturo in našim načinom življenja. Te izjemno zanimive in prečudovite osebe prihajajo iz držav o katerih pri nas slišimo zelo malo. Spoznal sem jih preko projekta, ki ima cilj povečati strpnost in razumevanje drugih kultur. Zagotovo Slovenija take projekte nujno potrebuje. Tako sem spoznal sovrstnike iz Indije, Kolumbije in Turčije.

Po prvi seznanitvi z njimi sem bil zelo prijetno presenečen. Kljub temu, da izvirajo iz popolnoma drugačnega okolja kot mi, so nam neverjetno podobni. Od nas se razlikujejo zgolj po barvi kože in humorju. Vse ostalo, želje, sanje pa tudi navade pa se bistveno ne razlikujejo od našega zahodnega mladostniškega načina življenja.
Priznam, da pred tem nisem vedel veliko o življenju v teh državah. Največ seveda o Turčiji, ki je nam nekako najbližja, a je tudi polna raznovrstnih presenečenj.
Indija? Medverski spori, terorizem, poplave, revščina, veliki socialni problemi in družbena razslojenost in kopanje v reki Ganges. Kolumbija? Država, ki ji vladajo kokainski karteli in korupcija.

Seveda, sem si tako sliko ustvaril na podlagi novic, ki nam jih servirajo različni mediji, ki največkrat poročajo zgolj o negativnih dogodkih v nam malo poznanih državah. Sem se pa zavedal, da so te države mnogo več, kot le nasilje in kratenje človekovih pravic. Nikoli pa se nisem pretirano zanimal kakšno je dejansko stanje. Da si lahko ustvarimo tisto približno pravo sliko je najbolje spoznati ljudi, ki v takih razmerah živijo.

Res je, da ima Indija veliko problemov, kot vsaka današnja država. Dogodki, ki pridejo do nas preko medijev, se dejansko dogajajo. Dobimo občutek, da je vedno bilo tako in tudi bo. Vendar pa pozabljamo na eno dejstvo. To so mladi. Tako, kot jaz imajo tudi oni podobne želje in cilje v življenju. Spoznam, da svet dejansko sloni na mladih in da smo mi tisti, ki ga lahko obrnemo na bolje. V Indiji, se tako počasi rušijo stare tradicionalne navade, ki so dolga stoletja določala usodo naroda. Spreminjajo pa se zaradi vpliva zahodne družbe. V večjih mestih se večina mladih obrača po zahodnih vrednotah – svoboda posameznika, določanje svoje usode, živeti svoje življenje… V ruralnih predelih gre ta proces bistveno počasneje, ampak se spreminja. Starši naših indijskih sovrstnikov si niti niso upali pomisliti na svobodno izbiro življenjskega sopotnika, medtem ko je to sedaj v mestih skoraj že nekaj običajnega. Indijci veljajo za zelo prijazne ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati drug drugemu. Toda kot povsod, se tudi pri njih najdejo posamezniki, ki znajo naščuvati soseda proti sosedu. V deželah, kjer pride do hitre spremembe režima, vrednot, mladi izgubijo svojo identiteto. Na eni strani čutijo pritiske svojih staršev, ki so odraščali v popolnoma drugačnem svetu, na drugi strani pa so soočeni z novimi možnostmi, nevarnostmi in načinom življenja, ki jim je povsem tuj. Indijo zagotovo čaka še zelo dolga pot, vendar s pravo miselnostjo in širjenjem osebne svobode ji bo zagotovo uspelo.

Kolumbija je tudi zelo zanimiva dežela, ki bi jo nekoč vsekakor rad obiskal in nimam strahu, da bi se mi kaj zgodilo med kartelnimi strelskimi obračuni. Glede Kolumbijk pa sem spoznal, da definitivno živim na napačnem kontinentu in državi.

Nadejam se, da sem koga vzpodbudil k temu, da si mnenja o nepoznanih deželah ne bo ustvarjal zgolj na podlagi negativnih medijskih novic, temveč se bo prej sam poskusil pozanimati kako in kaj.

Zvestim bralcem in oboževalkam V sredo, pa sporočam, da se za nedoločen čas poslavljam, vendar upam da se kmalu vrnem s še boljšimi in udarnimi kolumnami.