Avtonomna univerza šolnine avtonomno dviga v nebo

Ni komentarjev

Upravni odbor Filozofske fakultete je namreč sprejel sklep po dvigu šolnin iz 2.700 evrov na kar 3.500 evrov za posamezni letnik oz. na 10.500 evrov za študijski program. Poleg tega Filozofska fakulteta uvaja šolnine tudi na t.i. nadstandardnih programih druge stopnje, četudi minister za visoko šolstvo Gregor Golobič zagotavlja, da sta prva in druga študijska stopnja brezplačni in so sredstva za izvajanje teh programov zagotovljena iz državnega proračuna. Da je negotovost še večja, študenti še vedno nimajo informacij o tem, ali bodo sofinancirani po novi t.i. inovativni shemi za sofinanciranje doktorskega študija.

Šolnina na omenjenem doktorskem programu, skladno s sprejetim cenikom za to študijsko leto (2010/11) znaša 8.100 evrov za triletni program oz. 2.700 evrov za posamezni letnik. Ob določanju te višine šolnine je bil na senatu fakultete, ki program izvaja, sprejet tudi sklep o tem, da se šolnina ne bo višala vse dokler ne bo opravljena celovita evalvacija doktorskega študija in pripravljen temeljit pregled stroškov, ki ob tem nastanejo. Upravni odbor Filozofske fakultete pa je že sprejel sklep o tem, da se šolnina za prihodnje leto dvigne za 800 evrov na letnik, skupno na 10.500 evrov (od tega pa kar 1.750 evrov na študenta namenijo administrativnemu delu in stroškom obratovanja; priloga).

Kljub zavedanju, da se šolnina lahko deloma poviša, študenti ob vpisu še zdaleč niso imeli informacije o tem, kako visoko v nebo gredo lahko šolnine, ki jih avtonomna univerza (in njene avtonomne članice) določajo po svoje. Prav tako se tudi niso strinjali s to »definicijo avtonomije«, ki gre v slovenskem visokošolskem prostoru v zadnjem času vse pogosteje v smeri avtoritarnega izkoriščanja moči univerz, ki so le še ena v vrsti birokratskih institucij, gotovo pa ne več – po svoji prvi in edini definiciji – avtonomna skupnost profesorjev in študentov.

Ob tem je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da že vpisani doktorski študenti, ki so se, skladno z vsemi birokratskimi postopki in poostrenimi zahtevami, prijavili na razpis t.i. inovativne sheme za sofinanciranje doktorskega študija, še vedno nimajo informacij o tem, ali bodo sofinanciranje po novi shemi prejeli. Konec študijskega leta pa se že z vso hitrostjo bliža. Avtonomna ali birokratska univerza tako ni sposobna izpeljati postopka razdelitve dodeljenih sredstev svojim študentom. Ob tem pa si, tako po besedah naših rektorjev, slovenske univerze želijo tudi svojih štipendijskih skladov. Dvom v sposobnost izpeljave takega projekta je torej več kot na mestu. Da o (ne)transparentnosti razdeljevanja takih sredstev sploh ne bi izgubljali besed. In morda so prav »pogajanja« o tem, koliko naj dobi »moj« in koliko »tvoj najljubši študent« vzrok, da razdeljevanje teh sredstev traja tako dolgo.

Da pa ukinitev starega sistema sofinanciranja lahko pripelje tudi do drastičnega porasta šolnin, je opozarjala že Študentska organizacija Slovenje. ŠOS, 18. februarja 2011: »Sredstva inovativne sheme se med kandidate porazdelijo po dveh modelih, kjer prvi model sofinancira celotno šolnino, do zneska 4000 evrov; poleg tega pa zagotavlja tudi dodatna sredstva za spodbudo raziskovalnega dela in povračilo življenjskih stroškov. Drugi model pa sofinancira doktorski študij do polovice šolnine, do največ 2000 evrov, kar po mnenju ŠOS celo namiguje na dvig šolnin na 3. stopnji (za lansko študijsko leto je normirana šolnina znašala 2700 evrov).« V preteklosti je namreč normirana šolnina vsaj okvirno omejevala težnjo po dvigu šolnin, saj je pomenila tudi možnost prijave zavoda na sofinanciranje. Sedaj te omejitve ni, kar pomeni, da se šolnine lahko dvigujejo v neskončnost. ŠOS v tem vidi grožnjo, da bodo ne samo država pač pa tudi avtonomne univerze sledile priporočilom OECD , ki pomenijo zmanjševanje dostopnosti do visokega šolstva, na kar je ŠOS opozoril že 16. februarja 2010 v odprtem pismu predsedniku Vlade: »ŠOS prav tako zavrača vsakršno politiko, s katero bi država vpeljala kakršno koli obliko šolnin, saj bi le te močno zmanjšale dostopnost do visokega šolstva socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Menimo, da je študij pravica in ne privilegij. /…/ Ker ŠOS ugotavlja vpeljavo celotnega paketa sprememb, ki se prične s spreminjanjem sistema študentskega dela, zavračamo opisano politiko, saj predvideva drastično znižanje dostopnosti do visokega šolstva.«

Prav tako se poraja tudi dvom o tem, da sta se ti fakulteti odločili prevaliti breme finančnega primanjkljaja na doktorske študente, saj se možnosti finančnega izčrpavanja izrednih študentov krčijo. Na FDV tako beležijo za prihodnje študijsko leto med 8 % in 36 % zanimanje za izredni študij (določnih programov pa, zaradi preslabega zanimanja, na izrednem študiju ne razpisujejo več), na FF pa je to zanimanje zelo majhno (na veliko programih ni nobene prijave), z izjemo 3 programov, kjer je delež prijav med 60 % in 80 %.

Samo vprašanje časa ostaja, kdaj se bodo podobnih ukrepov začele posluževati tudi druge nosilke doktorskih programov.