Atomsko Sklonište – intervju

V sredo, 22. marca, so v kultnem Ost klubu na Dunaju nastopile hard rock legende Atomsko Sklonište. „Žuti kišobran“, „Za ljubav treba imat dušu“, „Pakleni vozači“, „Johnny“, „Djevojka s brojem 8“, „Dok se tvoje tijelo vidi“ in mnogi drugi hiti so zagotovo znani vsem generacijam, ki so živele na ex Yu prostorih. Glasbena skupina, ki je bila ustanovljena leta 1977 že več kot tri desetletja redno nastopa po celem svetu. Z vokalistom Atomskega Skloništa, Brunom Langerjem, se je pogovarjal naš zunanji sodelavec Drago Palavra.

Zelo zanimive so bile rekacije medijev nekdanjega sistema na sam naziv albuma „Mentalna higijena“ zaradi političnega sporočila, ki ni ustrezal tedanjemu času.

Leta 1982 sem v intervjuju za zagrebško revijo Vikend dejal, da sem se za takšen naziv odločil zaradi spoznanja, da mi od rojstva režim pere možgane. Hkrati je takšen naziv bil tudi prispevek v boju proti členu 133. o verbalnem deliktu, o čemer sem tudi govoril v kulturni oddaji na ljubljanski televiziji. Na žalost se stvari do danes niso precej spremenile glede na to, da današnji režim še bolj brutalno kontrolira medije, po severno-korejskem modelu, še zlasti v Istri, kjer živim.

Zagotovo je bila nepričakovana tudi reakcija zagrebške televizije v eni izmed otroških oddaj, kjer vam je glasbeni urednik predlagal, da skladbo „Za ljubav treba imat dušu“ ne izvajate.

To je bil klasičen primer uredniške cenzure in strahu pred nadrejenimi. Namreč, problem je videl v naslednjem verzu: „…sjele su u pet ponoči da prizivaju duhove…“, in mi dejal, da bi lahko nekdo pomislil, da kličemo duhove preteklosti. Vseeno smo skladbo na koncu odigrali.

Tisto kar so Rammsteini delali 90tih so Atomsko Sklonište že 80tih, vsaj kar se tiče scenskega nastopa. Bodeča žica, zvok bomb, kri… Raztrgana oblačila, ki so jih nosili člani skupine so asocirala na vojake z bojišča. Ali je Atomsko Sklonište uspelo poslat sporočilo mladini ter jih tako “nevtralizirat” pred začetkom vojne? Ali so otroci cvetja ostali otroci cvetja?

Za veliko kritikov so bila naša protivojna sporočila in pesmi izven svojega časa in posthipijevska, vse dokler se ni zgodila vojna. Na žalost, nihče ni mogel ustavit ponorelo medijsko mašinerijo, ki je sejala sovraštvo in vse ostale predpogoje za pokol. To obdobje je za nami in še vedno se počutim otrokom cvetja, ne glede na svoja leta, saj je ravno hippy generacija v prejšnjem stoletju največ prispevala pri protivojenem gibanju.

Glasba in politika gresta skupaj, rock in politika ne. Atomsko Sklonište je tudi v obdobju vojne ostalo zvesto sebi.

Rock ni več rock, ko preneha nositi sporočilo. Vedno sem rock’n’roll glasbo doživljal kot glasbo, ki zbližuje ljudi in nasprotuje kakršnikoli diskriminaciji.

Kaj mislite o frontmanu Riblje Čorbe Bori Čorbi?

V vrsti izjemno popularnih skladb, ki jih je napisal mi je najljubši njegov verz: “Za ideale ginu budale”.

Hrvaška legenda Mate Mišo Kovač je v oddaji Mirne Berende dejal, da je danes lažje posnet CD kot CT. Kaj menite o Miši in na splošno o hrvaški glasbeni sceni?

Mišo je moj prijatelj in legenda nad legendami, ki vedno vse odkrito pove. Še zlasti sem vesel, ker sem sodeloval pri snemanju njegovega glasbenega videospota “Kralju nebeski”.

Lani ste igrali na Belgrade Beer Festivalu. Kakšen je bil občutek igrati pred beograjsko publiko, ki je štela čez 30.000 obiskovalcev?

Občutek je bil izjemen. Kot običajno je publika pela skupaj z nami.

Kaj se trenutno dogaja z rock sceno na hrvaškem? Ali menite, da so tudi takšna imena na sceni, ki še vedno držijo rock na življenju?

Da bi rock preživel potrebno je spodbujati glasbeni pluralizem in mladim rockerjem dati enako možnost kot glasbenikom drugih glasbenih zvrsti.

Kakšen je položaj rocka kot glasbene zvrsti na svetovni glasbeni sceni? Rockerji danes nastopajo več kot 80tih in 90tih let, saj so se pravila igre v rock industriji spremenila.

Glede na to, da veliko potujem po svetu sem še zlasti navdušen nad rock radio postajam v Ameriki, saj jih pri nas ni. To je tudi eden od načinov negovanja rock glasbe v tujini.

“Oni što dolaze za nama”. V skladbi govorite o prihjajočem globalnem nadzoru naših misli, sklepanju prijateljstev preko računalnika, televizijah v sanitarijah, betonskih džunglah… Ali je Atomsko Sklonište napovedalo kaj se bo zgodilo? Tudi pred tridesetimi leti ste napovedali prihod družabnih omrežij kot sta Facebook in Twitter.

V nekaterih skladbah smo napovedali tudi spremembo družbenih odnosov, kot npr. v skladbi “Da li je dozvoljeno razgledanje vašeg vrta”, ki smo jo ne dolgo nazaj odigrali v Podgorici. Zelo redko se obračam publiki, ko sem na odru, vendar sem na koncu te skladbe dejal, da je nastala več kot trideset let nazaj v časih, ko ni bilo tajkunov temveč je prevladoval delavski razred. Na moje presenečenje je publika začela vpiti: “Jugoslavija, Jugoslavija!”. Zanimivo, mar ne?

Dosledno ste zamenjali legendarnega Sergia Blažiča Đosera. Po smrti vokalista ste nadaljevali z glasbeno kariero.

Ne glede na leta, ki so minila od njegove smrti ga še vedno pogrešam. S svojim prepoznavim glasom in scenskim nastopom je zagotovo zaznamoval Atomsko Sklonište. Njegov glas in Gužvanova kitara sta bila zagotovo naš stolp.

Koncert na Dunaju je začetek, sredina ali konec evropske turneje 2014?

Letos smo začeli s koncerti v znamenitni regiji, znani kot bivša država, ki je imela svoje ime -  Jugoslavija. Koncert na Dunaju je zečetek nastopov v novi skupnosti, ki se imenuje Evropska unija.

Za konec še sporočilo bralcem in obiskovalcem sobotnjega koncerta.

Obiskovalcem sobotnjega koncerta obljubljamo pravo rock’n’roll žurko začinjeno s pozitivnim vibracijam.

Tekst in foto: Drago Palavra

Prevedla Mojca Peternelj