Aforizem

…

Jaz sem grd, neprivlačen, ciničen, zaničevalen do "kulta lepote" in vsega, kar je povezano z njim in deluje na principu čaščenja le tega, kot vrline? Sem mar zavoljo odsotnosti nekaterim samoumevnih "naravnih" danosti prisiljen doživljati sebe kot takšnega, nihilista, imoralista, nergača in notoričnega "pljuvača" vsega, kar se zdi tako "nedolžno", "lepo", osvobajajoče, "pozitivno", ki pa je vse, le to ni?! Morda…

Ti si "lepa", "privlačna", "ljubka", "postavna", "urejena" in se z določenimi razmišljanji, "negativnostjo", nihilizmom ne rabiš ubadati, ker si, preprosto, "srečna sama na sebi" ?! Morda…
A prav kmalu ti ne bo dovolj in zahtevala boš spoštovanje, neodvisno od svoje izražene seksualnosti, ženstvenosti, "ljubkosti", a ga, seveda, ne bo od nikoder. Nenadoma boš zrla v turobno, tesnobno, mrakobno praznino, ki bo le medli odsev, senca praznine tvojega duha. Tisto, na čemer si gojila samoljubje, gradila gradove v oblakih svojega idealističnega sveta, na poželjivih moških in nevoščljivih ženskih pogledih, na moškem libidu in ženski tekmovalnosti, je zdaj postalo "šovinizem". Razum se ne zdi več tako slaba izbira, filozof ne več ta grdi, negativno nastrojeni čudak, mar ne?!