Na nekoliko deževen četrtkov večer se nam je v prazni Ljubljani obetal živahen hardcore koncert, saj so v goste prihajali že večkrat slišani in preverjeno dobri A Wilhelm Scream.
Američani, ki so dejavni že od leta 1996, so tekom svoje kariere večkrat spremenili ime (ponavadi v povezavi s kadrovskimi spremembami) in tako so začeli kot Adam’s Crack, se preimenovali v Koen in na začetku prejšnje dekade prevzeli ime A Wilhelm Scream. Do sedaj so izdali 3 kasete, 3 EPje in 5 studijskih albumov. Nov, 6. studijski album se napoveduje že od leta 2010 in po napovedih ga bomo letos končno dočakali. Zaradi vloge v bendu in dejstva, da je eden izmed dveh ustanovnih članov, je najbolj prepoznaven član pevec Nuno Pereira. S svojim šaljivo ignorantskim nastopom je še vedno začinil nastop in nekaj tega smo pričakovali tudi tokrat.
Na oder so točno ob napovedani uri (21:00) stopili madžarski sosedje The Southern Oracle. Mladi metalcorovci so z nastopom pričeli pri srhljivo prazni Gala Hali, saj je bilo pri prvih nekaj pesmih v prostoru le 6 ljudi. Očitno je publika navajena zamujanja in »nategovanja« s pričetkom, tako da napovedane ure začetka ne jemlje resno nihče več. Kakorkoli, fantje so dali med svojim nastopom od sebe enako mero energije, kot bi nastopali pred več tisočglavo množico. Pevec je celo vabil poslušalce povsem pod oder, vendar se nihče izmed peščice ni odzval. The Southern Oracle so preigravali predvsem pesmi iz svojega lani izdanega prvenca Hellwakening. Njihovo glasbo bi lahko opisal kot klasično metalcore zvrst z vsemi potrebnimi prvinami. Po dobre pol ure dolgem nastopu so po menjavi opreme oder prepustili avstrijskim ShowYourTeeth. Malce izkušenejši kolegi so v karieri izdali že 2 CDja, po umetniški usmeritvi pa so zelo podobni The Southern Oracle. Zaradi še agresivnejše drže na odru pa so bili prepričljivejši in so na koncu zapustili še boljši vtis.
Po zares kratkem premoru so na oder prišli pričakovani AWS in koncert odprli z enim izmed največjih hitov »The King is Dead«, kar je publiko v hipu izstrelilo pod oder. V dobri uri trajajočem nastopu so tako preigravali hite z njihovih najuspešnejših albumov (po mojem mnenju sta to albuma iz leta 2004 (Mute Print) in 2005 (Ruiner)). Odlično razpoložena mladina pod odrom (Hala se je med nastopom AWS že solidno napolnila) se je zabavala, plezala na oder, plesala po odru in se metala z odra. Najbolj vztrajen odrski plesalec je pri seskoku z odra dobil tudi Pereirovo pomoč, ki se je očitno naveličal predolgega mladeničevega nastopaštva. AWS so nam predstavili tudi šopek pesmi iz njihovega prihajajočega albuma, ki naj bi bil sedaj dejansko v fazi končevanja. Po slišanem sodeč ostajajo v hardcore vodah in prav nič ne kaže da bi se zaradi let kaj umirili in prešli na mirnejše ritme. Po standardnem »we want more« so se AWS vrnili na oder in nam odigrali še en komad, potem pa vidno utrujeni složno začeli s pospravljanjem opreme. Po letu 2008 (Gala Hala) in 2009 (Trnfest) smo tako v Ljubljani ponovno videli potencialno oziroma skorajda že legendarne A Wilhelm Scream. Kljub lepemu večeru pa vseeno ostaja priokus, da se od zadnjih dveh koncertov ni kaj dosti spremenilo in da deja-vu občutek ni bil le naključje.
Ostale fotke s koncerta pa si lahko že ogledate v Infosceni.
Tekst: Nejc Praznik
Foto: Nastja Božič
Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect