CVETLIČARNA LIMITED
predstavlja:
 
THE BEST OF
KATALENA
– LIMITED EDITION
 
Četrtek, 23. 10. 2008 ob 21.00,
Cvetličarna, Ljubljana

V okviru Limited Edition koncertov v ljubljanski Cvetličarni bomo v četrtek, 23. 10. 2008 ob 21.00, priče koncerta ene največjih slovenskih skupin, ko bo nastopila zasedba Katalena. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Cilj Katalene je oživiti vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Četrti album z naslovom Cvik cvak!, je izšel v drugi polovici meseca maja 2008. Album je v celoti posvečen rezijanskemu glasbenemu izročilu, njegovi peklenski repetitivnosti, ki je fascinirala in združila Kataleno ter producenta Alda Ivančića.  Od izdaje Cvik cvaka! je minilo šele nekaj mesecev, poleg izjemnih odzivov kritikov in občinstva (plošča med drugim že več mesecev vztraja tudi na domači lestvici najbolje prodajanih plošč Slo Top 30) pa ima Katalena za seboj že nekaj uspešnih nastopov v tako eminentnih koncertnih prizoriščih, kot so ljubljanske Križanke (zaključek festivala Druga godba), newyorški Town Hall v neposredni bližini Times Squarea in izraelski Enav Cultural Center tik za mestno hišo v Tel Avivu.

Začetek delovanja zasedbe Katalena je vezan na glasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice, iz delavnice – ta je bila v osnovi zamišljena kot enkraten glasbeni projekt – pa se je kaj kmalu razvila v redno delujočo zasedbo.

V skupini Katalena so se skupaj znašli glasbeniki iz zelo raznolikih glasbenih okolij, ki svojo ustvarjalno energijo skozi obdelavo ljudskega materiala združujejo v samosvoj glasbeni hibrid. Vsi sodelujoči so sicer aktivni tudi v drugih zasedbah različnih glasbenih zvrsti, od bolj ali manj klasičnega rocka (Sfiltrom, Terra mystica, Bast), folka (Terra folk), bluesa (Moj boogie band) in trip hopa (Melodrom), kar se gotovo odraža v slogu in zvoku zasedbe Katalena.

 

 

V štirih letih delovanja je postala Katalena uveljavljeno ime v slovenskem glasbenem prostoru. Začetek odmevnih nastopov se je pričel s koncertom na vsebinsko prenovljenem festivalu Novi novi rock decembra 2001, za katerega se je sicer prijavilo več kot 70 slovenskih zasedb. Nastop Katalene je vzbudil odobravanje in pozitivne odzive medijev. Sledila sta še dva uspešna nastopa v KUD-u France Prešeren, pred razprodano dvorano in navdušenim občinstvom (nastop so posneli tudi za oddajo Sobotna noč, prispevek je bil predvajan 6. aprila), ter na Radiu Študent. 10. aprila je Katalena nastopila v ljubljanskem Orto klubu, 18. aprila na podelitvi glasbenih nagrad Studia City za glasbene dosežke, imenovane Bumerang, kjer je bila tudi nominirana v dveh kategorijah, Vžig in Inovacija leta. Sledila je še serija nastopov izven Ljubljane, in sicer 30. junija na festivalu Lent v Mariboru, 16. avgusta na Mediteranfestu v Izoli, 21. avgusta na ljubljanskem poletnem festivalu Trnfest, 30. avgusta na velenjskem festivalu Kunigunda, septembra pa na festivalu Mladost v prastarem mestu na Ptuju.

Kataleno je junija 2002 pod svoje okrilje vzela Založba kaset in plošč RTV Slovenija. V studijih Radia Slovenija je v tem mesecu pod nadzorom izjemno priznanega producenta Janeza Križaja (produciral Tinkaro Kovač, Terra Mystico, Magnifica itd.) posnela gradivo za svojo prvo veliko ploščo, ki je pod naslovom (Z)godbe izšla v začetku meseca decembra. Izdaja albuma je bila pospremljena s promocijskim koncertom v KUDu France Prešeren, s kopico intervjujev na radijskih in televizijskih postajah ter v tiskanih medijih in s tremi videospoti za skladbe Da göra ta Škarbinina, Dober večer mamica in pesem, po kateri si je skupina nadela ime, Katalena, ki so se redno vrteli na slovenskih televizijskih postajah. Prvi dve skladbi sta postali tudi skladbi tedna na nacionalni radijski postaji Val 202, Da göra ta Škarbinina tudi na Radiu Koper, instrumentalna kompozicija z naslovom Istrska pa je bila hit tedna na Radiu Študent. Album (Z)godbe je bil deležen izredno pozitivnih kritik in ocen, na omenjenem Radiu Študent pa je v izboru za album leta zasedel drugo mesto.

Koncertna aktivnost Katalena se je nadaljevala tudi v letu 2003. V tem obdobju je skupina nekajkrat nastopila v mariborskem klubu KGB, 1. marca je odigrala koncert v studiu 14 Radia Slovenija – ta koncert je snemala in predvajala tudi nacionalna televizija – 14. marca se je predstavila v priznani oddaji Izštekani voditelja Jureta Longyke, sledili so nastopi v ljubljanskem klubu K4, na Slovenskih dnevih knjige v parku Zvezda ter v celjskem klubu Underground. 30. maja se je Katalena predstavila na izredno pomembnem festivalu Druga godba na velikem odru ljubljanskih Križank, poleti ponovno na Lentu, pa avgusta na Koupa festu, na Apimomondii v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in na festivalu Alpentöne v Švici, če naštejemo samo nekaj najpomembnejših nastopov. V delu je bil tudi tretji videospot za skladbo Katalena, ki se je kmalu pojavil na slovenskih televizijskih postajah, sproti pa je nastajal tudi nov material kot osnova za naslednjo ploščo.

Po koncertno intenzivnem poletju je bila jesen 2003 predvsem v znamenju priprav na snemanje in izdajo novega albuma, ki nosi naslov Babje leto – kot izraz, s katerim se približno označuje indijansko poletje oziroma poletje, ki se zavleče v jesen. Tako kot se je Kataleni zavleklo tisto poletje 2001 in mu zaenkrat še ni videti konca. V prvi polovici januarja 2004 je Katalena v pičlih treh dneh posnela gradivo za novo ploščo. Izbrani studio je bil tokrat studio Melopoja v koroškem Slovenj Gradcu. Album Babje leto je izšel 13. aprila 2004, skupina pa je pred tem v sodelovanju s produkcijsko hišo Strup že posnela kadre novega videospota za prvi single z nove plošče, belokrajnsko pesem Široko more i Dunaj. Spot je na TV postajah moč videti od 25. aprila dalje. Hit tedna na Radiu Študent je med tem postala prav tako belokrajnska pesem Pobelelo pole z ovcama, za katero je Katalena kasneje - ponovno v sodelovanju z režiserko Hanno A. W. Slak - posnela nov videospot.

1. maja je v sklopu prireditev ob priključitvi Slovenije EU Katalena nastopila na dveh koncertih na Madžarskem v okviru velikega festivala Mediawave – Jazz and Etnofest 2004. Jazz and Etnofest je del znanega filmskega in glasbenega festivala Mediawave, ki se že več kot desetletje vsako leto odvija na različnih prizoriščih ob madžarsko-slovaški meji. Katalena je nastopila v trdnjavi Monostori v Komáronu in v Boxi Music Pubu v Csorni. Med ostalimi nastopajočimi je bil denimo na festivalu prisoten tudi znani francoski trobentač Erik Truffaz s svojim bendom. 13. maja pa se je skupaj s skupino Terra Folk in Škoti Back of the Moon uspešno vrnila v polne ljubljanske Križanke. Koncert sta  posnela škotski radio BBC4 in TV Slovenija. Sicer pa je v koncertno ponovno pestrem poletju 2004 poleg intenzivnega nastopanja po Sloveniji (med drugim tudi na slovitem Rock Otočcu), sledilo še  nekaj nastopov na festivalih v tujini. Sprva je Katalena zastopala Slovenijo na vsakoletnem EBU festivalu evropskih radijskih postaj, ki je bil takrat v Puli na Hrvaškem, kasneje pa so člani skupine nastopili še v čudoviti italijanski Toscani.

Jesenski del sezone 2004 je prinasel novi, že peti videospot, tokrat za pesem Pobelelo pole z ovcama, ki je bila konec julija popevka tedna na Valu 202 - to je že tretja skladba Katalene, ki je dobila ta laskavi naziv. Režijo je Katalena ponovno zaupala Hanni A. W. Slak in kot se je izkazalo, nikakor ne zaman, saj je plod sodelovanja izredno simpatična vizualizacija že tako živahne skladbe. Vrhunec jeseni je bil zagotovo nastop v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 23. oktobra, kjer je Katalena nastopila samostojno, v goste pa je povabila kar nekaj zvenečih imen slovenskega glasbenega prostora. To so bili izvrstni vokalist Aleš Hadalin, plesalec Edward Clug, hitrobesedni kovalec rim, raper N'toko in saksofonist Vasko Atanasovski. Tudi serija klubskih nastopov po Sloveniji je bila zelo intenzivna, saj je Katalena denimo samo v mesecu oktobru nanizala osem koncertov.

Leto 2005 se je začelo uspešno. Konec januarja, teden dni pred slovenskim izborom predstavnika za Evrovizijo, je TV Slovenija pripravila poseben slavnostni koncert ob 50-letnici Eurosonga. Na njem so znani slovenski glasbeniki predstavili modernejše priredbe najbolj priljubljenih pesmi Evrovizije, ki jo prirejajo že od leta 1956. Katalena se je predstavila s skladbo All Kinds of Everything. Na Evrosongu je 21. marca 1970 s to pesmijo zmagala irska pevka Dana.

7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika pa je Katalena nastopila na podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Za pripravo umetniškega dela večera so tokrat zadolžili plesalca in koreografa Edwarda Cluga, ki je bil sicer tudi eden od dobitnikov nagrade Prešernovega sklada, kot gost Katalene pa je nastopil na koncertu v Cankarjevem domu oktobra lani. Ob tej priložnosti je vrnil povabilo in Katalena je sodelovala v spektakularni plesno-glasbeni predstavi. Prireditev je neposredno prenašala tudi TV Slovenija.

Po spomladanskem nizu nastopov v Sloveniji in Italiji, se je konec meseca junija Katalena odpravila na gostovanje v Berlin. S tem je svoje mednarodno delovanje poleg Švice, Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške razširila tudi na Nemčijo. Skupina je dvakrat nastopila v klubu Machinenhaus - klub je del velikega kulturno-umetniškega kompleksa, imenovanega Kulturbrauerei - in sicer 21. in 23. junija. Prvi nastop je potekal v okviru mednarodnega glasbenega festivala Fęte de la Musique, drugi pa je bil kulturni del slovenskega večera, ki ga je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji. Oba nastopa sta bila zelo uspešna.

Začetek avgusta je minil predvsem v znamenju priprav na nov civilizacijski odklop. Katalena je namreč načrtovala in izvedla umik v samoto, podobno, kot se je leta 2001 v Črmošnjicah zasedba sploh prvič sešla. Štiri dni (8. - 11. avgust) so člani skupine preživeli v izoliranem okolju počitniškega doma v vasici Zapotok pod Kureščkom in intenzivno pripravljali glasbo za svoj tretji album. Snemanje plošče se je namreč pričelo 2. decembra. Poleg tega so Kataleno čakali še nadaljni nastopi doma in v tujini. 23. septembra je skupina nastopila v Selah pri Borovljah, nastop so si ogledali številni zamejski Slovenci, 1. oktobra pa je sledil še odličen nastop na festivalu Visages de la Slovénie v mestecu Cahors (bližina Toulousa) v Franciji, kjer so teden dni nastopali izključno umetniki iz Slovenije – poleg Katalene še Vlado Kreslin s skupino, Olivija, Čompe, Moveknowledgement itd. V začetku decembra je skupina nastopila tudi na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v enakem kulturnovzgojnem programu, kot jih čaka tudi aprila 2006, prav tako v Cankarjevem domu. Katalena s tem programom glasbene vzgoje mladim predstavi svoje videnje ljudske glasbe.

Leto 2006 se je začelo intenzivno in stresno. Zasedba je dokončala snemanje albuma, le-ta je izšel 20. februarja pod naslovom Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti. Pri kritikih je naletel na izjemno pozitiven odziv, že v drugem tednu prodaje pa je postal tudi tretja najbolje prodajana plošča v Sloveniji. Svetlana Dramlić je režirala šesti videospot Katalene. Prešerna in razigrana vizualizacija je nastala za prvi singel s Kmečke ohceti, ki nosi naslov (Rad imel bi) Jabuko. Še pomembnejši datum, ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovini zasedbe, pa je nemara 27. februar 2006, ko je Katalena prvič nastopila samostojno pred 1200 ljudmi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Skupina Katalena je na prvi dan meseca julija leta 2006 praznovala peto obletnico svojega obstoja. Tistega dne pred natanko petimi leti se je zasedba iz Ljubljane prvič zbrala v belokranjski vasi Črmošnjice in postavila temelje svojega početja, pri katerem še danes trmasto vztraja. Pet let sicer ni metuzalemska doba, se pa lahko Katalena pohvali z izredno plodno zanimivo prvo petletko: trije albumi ((Z)godbe, Babje leto, Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti), šest videospotov, številni koncerti širom po Sloveniji, nastopi na praktično vseh vidnejših festivalih pri nas, gostovanja v tujini (Nemčija, Francija, Švica, Italija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška), številna sodelovanja pri gledaliških in plesnih predstavah ter filmskih projektih. Vse našteto je skupino Katalena oblikovalo kot svojevrsten in prepoznaven fenomen na slovenski glasbeni sceni, saj lahko le redko katera zasedba s praktično identičnim repertoarjem nastopi na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Cankarjevem domu in na Rock Otočcu. Hkrati pa s svojim poustvarjalskim delom predstavlja pomemben prispevek h kreativnemu soočanju s slovensko glasbeno tradicijo.

Kataleno je poletje 2006 preživela nadvse pestro. Eden od vrhuncev poletja ob številnih nastopih po Sloveniji je bil gotovo nastop na največjem nemškem etno, folk in world music festivalu, ki poteka v majhnem mestecu Rudolstadt. V treh dneh - letos je bilo to 7., 8. in 9. julija, staro, srednjeveško mestece zaživi za glasbo z najrazličnejših koncev sveta, odlično organiziran festival pa po navedbah organizatorjev obišče preko sto tisoč ljudi. Katalena je v odličnih terminih na festivalu nastopila štirikrat: na glavnem odru (glavni termin petkovega večera med 21.15. in 22.25h), na glavnem trgu v nedeljo zvečer (prav tako glavni termin zaključne slovesnosti), na najlepšem odru romantičnega grajskega vrta (sobota popoldan), predstavila pa se je tudi v živo na radijskem talk showu, kjer je s sproščenostjo in zabavnostjo ob energični akustični izvedbi nekaterih svojih skladb navdušila zbrano občinstvo v radijskem studiju. Nastope Katalene si je ogledalo več kot deset tisoč ljudi, člani zasedbe pa so opozorili nase tudi izven glasbenih odrov. Tako so se med številnimi ostalimi spoznali in navezali stike celo z legendarno ameriško pevko Suzanne Vega (svet jo pozna po večni My Name Is Luka) ter izjemno popularno mehiško izvajalko Lilo Downs, ki je bila skupaj s svojo spremljevalno skupino nad Kataleno navdušena. Če gre verjeti zagotovilom, se bo Katalena kmalu ponovno odpravila na tuje.

Sicer pa je skupina letos med drugim zaključila tudi poletni ljubljanski festival Trnfest (31. avgusta) in nastopila še na nekaterih drugih poletnih festivalih (Okarina – Bled, Izola, Kamfest, Zmaj ‘ma mlade, Pranger v Šmarju pri Jelšah itd.). Ob tem je zasedba posnela tudi celovečerni koncert za nacionalno televizijo, ki je bil predvajan v mesecu septembru ter v sodelovanju z režiserjem Metodom Pevcem in v koprodukciji RTV Slovenija še svoj sedmi videospot. Drugi singel s plošče Kmečka ohcet je “disko” obarvan plesni hit Lucija. V zimskih mesecih 2006/2007 je Katalena nastopala na klubski turneji po Sloveniji, na Hrvaškem (Močvara – 15. februarja), ter na povabilo slovenskega veleposlaništva v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika tudi v Parizu (8. februarja) itd.

Kljub rednemu promoviranju zadnjega studijskega albuma je Katalena junija 2007 pripravila nov projekt, ki ga je napovedoval tudi novi singel z naslovom Pastirče mlado. V sodelovanju s plesalcema in koreografoma Valentino Turcu in Edwardom Clugom je za otvoritev kranjskega festivala Carniola pripravila odmeven glasbeno-plesni dogodek, pri katerem so sodelovali tudi plesalci baletnega ansambla SNG Maribor. Glasbena izkušnja, ki jo je nadgradila vrhunska plesna vizualizacija, je navdušila poln avditorij kranjskega gradu Khiselstein.

V sedmem letu delovanja pa je Katalena raziskovala nove poti pristopanja k zvoku in kreativnem ustvarjanju glasbe. Četrti album z naslovom Cvik cvak!, je izšel v drugi polovici meseca maja. Album je v celoti posvečen rezijanskemu glasbenemu izročilu, njegovi peklenski repetitivnosti, ki je fascinirala in združila Kataleno ter producenta Alda Ivančića. Zavedajoč se, da je ravno parafraza – kot eno glavnih orožij postmoderne dobe – v svojem bistvu repeticija, je Katalena (po sedemletnem skupnem muziciranju na številnih odrih doma in po svetu, treh albumih in osmih videospotih) naredila še en korak naprej v smeri avtorske nadgradnje ljudskega materiala. Album je precej raznolik in glasbenikom zdaj ne gre več toliko za ohranjaje rozajanskih viž, temveč za glasbeno refleksijo, ki je stkana v zbirko glasbenih esejev na skupno temo – občutja vztrajanja v istem. Da bi to občutje zmoglo postati (umetniški) užitek, potrebuje v prvi vrsti refleksijo, kot jo potrebuje tudi svoboda, zato da bi se realizirala.

Aldo Ivančič se je kot ustvarjalec do sedaj podpisoval pod izredno raznorodne projekte, s skupino Katalena pa je tokrat sodeloval prvič. Cilj sodelovanja je bil v prvi vrsti združiti dva navidez nezdružljiva avtorska pristopa in ju soočiti z glasbenim izročilom majhnega, ampak hkrati izredno bogatega in nenavadnega prostora. Rezija je v vseh pogledih navdihujoča, glasba te skrite doline pa je ne glede na naše siceršnje poznavanje glasbenega izročila nekaj izjemnega.

Ustvarjalno delo pri projektu Cvik cvak! je bilo enakomerno porazdeljeno, kar pomeni, da nimamo opravka s klasičnim razmerjem med skupino in producentom. Zasedba Katalena je navezovala stik z Aldom Ivančićem kot glasbenim ustvarjalcem in z njim tkala uravnotežen in navdihujoč ustvarjalski proces, katerega cilj je bil predvsem ustvarjanje nove muzike in pa seveda album, ki lahko predstavlja v vseh pogledih nov in zanimiv doprinos k odnosu, ki ga gojimo do konkretno rezijanske in s tem tudi slovenske glasbene zapuščine nasploh.

Od izdaje Cvik cvaka! je minilo šele nekaj mesecev, poleg izjemnih odzivov kritikov in občinstva (plošča med drugim že več mesecev vztraja tudi na domači lestvici najbolje prodajanih plošč Slo Top 30) pa ima Katalena za seboj že nekaj uspešnih nastopov v tako eminentnih koncertnih prizoriščih, kot so ljubljanske Križanke (zaključek festivala Druga godba), newyorški Town Hall v neposredni bližini Times Squarea in izraelski Enav Cultural Center tik za mestno hišo v Tel Avivu. Po izračunih je Katalena v dobrih treh mesecih promoviranja svojega novega albuma prepotovala več kot polovico našega planeta, merjeno na ekvatorju (obseg Zemlje na ekvatorju znaša 40,074 km). Do konca leta namerava Katalena še naprej intenzivno promovirati svoj zadnji glasbeni izdelek, med drugim pa se že intenzivno pripravlja na nov izziv – prvi samostojni nastop v znanem ljubljanskem koncertnem prizorišču Cvetličarna, ki se bo zgodil 23. oktobra.
(Tekst: Katalena)

Ozrite se še po bogati koncertni ponudbi Cvetličane v letošnjem letu (več spodaj).
 
Predprodajna mesta:
Hiša vstopnic (City Park), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, poslovalnice Big Banga, Modri študentski servisi, 3DVA,
blagajna Hale Tivoli in blagajna Križank.

Internetna prodaja; www.eventim.si, www.koncerti.net in www.vstopnice.com

Cena vstopnic: 17 EUR v predprodaji/ 20 EUR na dan koncerta.
 
S kuponom iz Žurnala, Mladine, Blogorole, Premiere ali pa z mesečno vozovnico LPP – 15 % popust na ceno vstopnice.
 
Prodaja tudi na www.esiti.com