Charlli, ti nisi prava starostna skupina, da bi lahko to zasledil in spremljal. Kar je verjetno odraz njihovega marketinga. Imam sestrično, ki je že nekaj mesecev ponosna lastnica kart za njihov koncert in ti lahko rečem, da je kampanija trajala že več kot leto dni. Že takrat, ko se meni ni sanjalo kdo to sploh so, mi je veselo čivkala o njihovem koncertu in kako si želi it. In 50 (pravzaprav 45) evrov za karto...to so tiste najcenejše. Če hočeš bit pod odrom so karte (bile) 100 evrov, za slikanje z njimi še dvesto evrov. Kar me napeljuje na vprašanje kaj je s starši, da kupijo karto za ta znesek, kajti te so bile prve razprodane.
Za ta denar bi moral meni Mick vsak dan svirat i pjevat, pripravljat zajtrk in še ključe celotnega voznega parka prepustit.

Jaz že Esmeralda evforije nism razumela...tele RBD pa še manj. :S
Na splošno ne vem zakaj je treba vreščat, kričat in jokat ko se nekdo pojavi in zakaj protestirat, če gre skupina narazen. da samomora zaradi takrat Caught in the Act sploh ne omenjam.
Se mi pa zdi, da je tale evforični način šele zdj na polno butno k nam..ker če se spomnim že 10 let nazaj so ble Bravo revije in fan clubi in histerija, sam pr nas ni blo za zaznat teh extremov.

Sej evforija pri takih zadevah je čisto normalna, zmeraj so obstajale pop ikone in vreščave deklice (še od Beatlsov naprej) s tem, da so mašineriji bilo važno top liste, prodane plošče in koncerti. Tudi jaz se spomnim Bravote, Ok! in Pile, sam več kot to da smo lepili posterje filmskih junakov ali skupin imeli album s slikicami, v našem času ni bilo. Še to si moral dobro upravičit zadevo staršem, zakaj kupuješ. Pač ljudje slepo padajo na kulte, ikone in idole (pa če gre za županske volitve ali pa lokalne veselice) tole z RBD je veliko večji problem, ker udarjajo tamale z vseh strani. To, da je karta za (razprodan) koncert enaka karti Madoninega koncerta v Budvi in da se prodaja čisto vse na kar je možno nalepiti RBD logotip je skrb zbujajoče. In te klince nategujejo (ti pa potem starše, da jim take zadeve morajo kupiti).

Samo tele cene si poglejte:
http://www2.24ur.com/naslovnica/popklub/izdelki_10.html

Ena navadna moderna Esprit majčka je okoli 10 EUR, kapco v New Yorkerju pa dobš že za 5 EUR...

Prvi argument bi bil funkcija cena-trg. Zakaj ne bi drago prodajali, če so ljudje pripravljeni kupiti. Tako trg deluje in bo vedno deloval. Tako kot bom jaz pripravljena plačati 100 eur da vidim orientalski event, charlli pa ne bi dal niti 20 eur za to. Po drugi strani bi bil pa charlli pripravljen dati 100 da v živo spozna in vidi kakšno legendo balkana, Iskrici bi bilo pa dovolj da to zvezdo posluša na CD, ki ga je zdownloadala iz mule.

Evforija? A ni lepo ko te nekaj osrecuje, ko z necem dihas in ti daje smisel zivljenja? Nekomu najstniski idoli ki dobro izgledajo in nastopajo, drugim pa pomoč ljudem v stiski. In če se spomnim ko smo bili mi otroci smo ravno tako imeli svoje idole in vedno kupili Bravo in Pil ko so bili notri in kasete, ki so jih izdali, našim staršem pa se je to zdelo čudo, ker so oni svoje najljubše pevce poslušali na plesih v šolski telovadnici.

Ta cena-trg deluje na otrocih, ker z njimi je najlažji manipulirat. In v pop kulturi je ravno obratno, sami ljudjem ustvarjajo potrebo, da potem ti isti ljudje pri njih povprašujejo. In če ima 10letni forc (ki je že tako brez občutka vrednosti) pri teh letih nenormalno željo iti na koncert za katerega mora starš plačati 50 eur, kaj bo šele ko bojo večji. Ker če mal preberemo po teh forumih boste prebarli kakšno agresijo so pripravljeni zganjat za svoje ljubljence. Da ne govorim o naivnih punčkah, ki vsako malo nasedajo na MSN pogovre s temi latino junaki.

Ja, vsi tile njihovi forumi so raj za pedofile...

Meni se ne zdi velika sprememba glede najstniških idolov. Naši starši so tudi hodili na koncerte svojih najljubših skupin v mladih letih, eni so se celo vozili v Beograd, ker jih v Ljubljani ni bilo veliko. Pa isto so večinoma dobili denar od svojih staršev. In prepričan sem, da bi imeli povsem iste diskusije, če bi bila na voljo takšna tehnologija kot je danes.

Charlli se strinjam s tabo, da je z njimi najlazje manipulirat. Ampak živimo v potrošniški družbi, in tako pač je. Ampak sej ni da otroci trpijo na koncertu. Uživajo. In za to eliko plačajo. No ja starši. Ampak to pač pride v paketu z otroci.

Jst ne vidm ravno zakaj bi blo to tako narobe. Sej potem je na starših, da ocenijo ali si je otrok zaslužil karto za 50€ ali ne. Sej mu je ne kupijo vsak dan, če ga pa s tem razveselijo in ga tako nagradijo za dober uspeh v šoli - zakaj pa ne. Eni starši bojo dal pa 50€ temu otroku v žep in potem se ljudje spet čudijo, kako mamo lahko danes 12-letnike, ki kadijo, pijejo in kadijo travo. Pa ne mi rečt, da nihče od vas ni dobil nikoli 50€ (verjetno prej 10.000 tolarjev) za konec šole ali rojstni dan, a so potem tut vaši starši podlegli nategovanju, namreč denar so vam dali, da ga potrošite ne pa da ga uokvirite? In če nekdo raje vidi, da dobi karto za RBD namesto kul superg, novega kolesa ali ročne ure je to pač njegova odločitev.

In zanimiva je primerjava z Madonno, ki realno gledano ni uspela zaradi lepega glasu, izjemnih tekstov ali lepega izgleda, ampak v veliki meri prav zaradi medijev in (načrtnih) škandalov. Pač tako je, vsako tele ma svoje vesel'e

Ti nisi šel nč tle mim ;)