"Narodi" radi umotvorijo in posplošujejo, se dičijo, malikujejo, poudarjajo "vrednote", ki da jih opisujejo : tistih, katerih se "sramujejo", ponavadi ni, tiste, za katere so prepričani, da so "zveličavne" in da krasijo prav njih, obešajo na "velik zvon" in "medijske jumbo plakate" pred vrati mest - bistvo "Slovenca" je, da je "priden", "delaven", "marljiv kot mravljica", "skromen", "spoštljiv" in "ubogljiv".

In še si radi komplimentiramo : " Vse od leta 1991 smo "Slovenci" končno gospodarji na svojem, vladarji lastnega, "slovenskega sveta" ! "

In vendar se nam orosijo oči ob omembi domnevnih "vrlin", ki so vse, le "vrline gospodarjev, vladarjev" niso, so "vrline" kmetov in sužnjev.

V želji, da bi "pripadali" "velikim", se oklepamo svoje "suženjske mentalitete", jo čuvamo kot "malo vode na dlani". Kdor je "velik", ne rabi biti "priden" in "veličina" z velikostjo nima ničesar opraviti. Prične se namreč v "glavi" - teh idej nikakor ne bi smelo interpretirati v seksualno reproduktivnem kontekstu.