Dejan, Tanja, Mojca, Blaž, Maja, Resnik, Aleš, starši in drugi so osebe, ki mi zadnji teden dni vse bolj odmevajo v glavi. Kdaj se bomo spet videli? Kje? Kako? Bolj ko se bliža dan in ura odhoda, vse bolj pogosteje se pojavljajo te misli. Vem kaj mi to delo lahko prinese, vem da se taka priložnost ponudi le enkrat v življenju, če sploh. Nisem si mislil, da bo tako težko reči ponovno adijo za leto dni vsem bližnjim. Kolikor se spomnim je bilo pred tremi leti mnogo lažje. V zadnjih nekaj letih mi je res uspelo zgraditi en krog res dobrih in pravih prijateljev in bojim se, da bo to slovo škodilo našim odnosom. Nikoli nisem želel biti eden izmed tistih svežih dipomirancev, ki so za 700€ pripravljeni biti v službi deklica za vse. Vedno sem se videl nekje drugje, vedno sem vedel, da bo moja prva služba nekaj več. In sedaj jo imam. Zasluženo po enem letu trdega dela, pa vendar... ...pa vendar se mi pojavljajo nepredvideni občutki bližje ko se bliža tisti četrtek 17., ko odletim. Kdo bo klical Dejana 10x na dan, če ima čas za kofe? Kdo bo razveseljeval Tanjo z neumnimi izjavami? Kdo bo živciral Majo? Zakaj me ne skrbi, kje bom živel čez 1 mesec, ali mi bo sploh delo všeč, ali mi bo šlo na k... njihovo vreme? Zakaj me skrbijo "nepomembna" vprašanja? Pred leti, ko sem odhajal za leto dni na študij v tujino, sem bil ves vznemirjen, komaj sem čakal odhod, slovo je bilo mnogo lažje. Tudi bilo je drugače... Tisto je bil študij, eno leto dopusta. Zdaj bo trdo delo, grajenje kariere. Vem, da ko bom enkrat dejansko tam, mi bo lažje, saj mi bodo misli okupirale druge stvari. Vem, da bomo ostali v zvezi preko blogov, neta, telefona, ampak to ni to. Vem, da nekateri od teh ljudi berejo te vrstice zdajle. In če mi na enemu izmed poslovilnih kofetu z vami ne uspe izustiti "pogrešal te bom", vedite da vas bom. Vsak človek, ki vas pozna in ima zraven še srečo, da ste njihovi prijatelji, je lahko srečnež. Hvala vam za vse in res, bodite srečni zame in vedite da nas en tak odhod v tujino res ne bo uspel ločiti! ne vem... mogoče je pa samo ura kriva, da pišem take... :) |
|
Pa a bi ti rad da jaz jokam al kaj? Bemu Lešnik! Sej bi ti rekla da doma ostan pa ne bom iz inata ;)
Jolly 09.07.2008 14:33
Če ti je težko povedati, potem prijateljem pošlji tole blogumno, kjer si vse povedal. Sej smo s tabo, mi te čakamo:)
charlli 09.07.2008 15:01
Mene sicer očitno ne boš pogrešu..smrk smrk..ampak sj bomo mi tebe tok bolj. ;) Aja pa ne se prehitr veselit, da se nas boš znebil. Te pridemo obiskat v tiste mrzle kraje (a nisi mogu zbrat kej bl toplega..) ;))
IsKrIcA 09.07.2008 21:07
Kok približno si od Božičkove vasi? ;)
charlli 09.07.2008 22:46
Sej gre na Polsko ne na Finsko :) Al sem jest narobe obveščen :D
Anyway POLand is not in POLAR circle :)
Tody 10.07.2008 09:40
Haselnuss, drži se. Tisti zares pravi tako ali tako ostanejo, ostali pa se morajo pač odločiti koliko jim pomeniš.
Je pa vsako slovo v končni fazi lažje. Vsaj zame. Ker veš, da pravzaprav ni nič nedostopno daleč. Sploh pa ne Finska ali Poljska. :)
Vagabond 11.07.2008 05:41
Poljska - Gdansk kamor grem je nedvomno bližje kot Lizbona pred leti. Ampak vseen ni lahko in še dobro, da si to tako želim, da sem odločen iti. Samo moti me, da so nekateri užaljeni ker grem, ne pomislijo pa da se jaz poslavljam od veliko ljudi, ki so mi zelo blizu, oni pa samo od enega in da res ni lahko.
Haselnuss 11.07.2008 12:59
Eh upam, da ne misls da je kdo od nas uzaljen...je pa seveda vcas lahko v taki situaciji mal sebicno odreagirat, ker ves da bos nekoga pogresal in ti bo manjkal..pa je potem tistemu, ki odhaja še težje.
IsKrIcA 11.07.2008 14:00